Ministrstvo bo pripombe proučilo, posodobilo predlog zakona in ga posredovalo v medresorsko usklajevanje, so sporočili.

S predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja bi uvedli nekaj pomembnih novosti. Tako je na primer v predšolski vzgoji zaradi zagotavljanja kakovosti določeno najvišje število oddelkov, ki jih lahko ima javni vrtec. Ta lahko deluje z največ 45 oddelki, hkrati pa tudi določena obvezna ustanovitev vrtca z desetimi oddelki.

Ključne novosti novela predvideva pri postopku imenovanja ravnateljev javnega vrtca oziroma šole. Spremenjen 53. člen določa pogoje za imenovanje in še bolj jasno kot do zdaj določa, da se kot ustrezne petletne delovne izkušnje štejejo le izkušnje, pridobljene v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Po novem se namesto mnenja resornega ministra uvajata institut soglasja in s tem tudi enofazni postopek imenovanja ravnatelja. Tako bo svet zavoda izbral ravnatelja, ga tudi imenoval in obrazložen sklep o imenovanju posredoval v soglasje ministru. V sklepu bo določen tudi dan začetka mandata.

Po dosedanjem postopku je svet zavoda izbral kandidata in zaprosil za mnenje ministra, po pridobljenem mnenju oziroma izteku roka za podajo mnenja pa je izbranega kandidata tudi imenoval. Zaradi dvofaznega postopka, ko je svet zavoda najprej izbral kandidata, potem pa ga je po pridobljenem mnenju še imenoval, se je povečalo tveganje za morebitna koruptivna ravnanja v vmesnem obdobju, na kar je opozarjala tudi Komisija za preprečevanje korupcije.
Da bi se preprečil političen vpliv ministra na izbiro najustreznejšega kandidata za ravnatelja, bo zakon določil primere, v katerih minister zavrne soglasje k imenovanju ravnatelja. Gre za primere, ko kandidat ne izpolnjuje formalnih pogojev za imenovanje, pa ga svet zavoda ni izločil iz nadaljnjih postopkov, za primere, ko je že šolska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v postopku imenovanja ravnatelja in naložila svetu zavoda, da ugotovljene nepravilnosti odpravi, pa svet tega ni storil, piše v obrazložitvi predloga novele.

Zaradi uvedbe prenovljenega koncepta razširjenega programa v osnovnošolsko izobraževanje, ki je zakonsko podlago dobil z novelo zakona o osnovni šoli, v povezani zakonodaji oz. noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja po novem razširjeni program nima več delitve na elemente razširjenega programa, to je podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov. Temu je treba prilagoditi člen, ki določa financiranje navedenih elementov. S predlagano spremembo se vzpostavlja pravna podlaga za financiranje razširjenega programa, ki zajema vse elemente novega razširjenega programa, jih pa posebej ne našteva, je zapisano v obrazložitvi.

Na predlog novele zakona so se med drugim odzvali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki je pripombe v okviru javne razprave posredoval ministrstvu. Sviz omejitev števila oddelkov javnih vrtcev pozdravlja in podpira, za kar si namreč prizadevajo že dlje časa, nazadnje predvsem v kontekstu poskusa ustanovitve megavrtca v Ljubljani.

V odzivu so poudarili še nasprotovanje omejevanju oziroma izključitvi pristojnosti sveta zavoda kot pritožbenega organa, predlagali umik izdajanja soglasja resornega ministra pri imenovanju ravnateljev oziroma alternativno ohranitev soglasja ob bolj restriktivni in določni opredelitvi razlogov za zavrnitev soglasja, pozdravili določitev pravnih podlag za financiranje razširjenega programa in obvezne šole v naravi ter dodatno predlagali jasno določitev financiranja plačila dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse iz državnega proračuna.

Podprli so tudi predlog za določitev napredovanja laboranta v naziva mentor in svetovalec ter možnosti opravljanja dopolnilnega dela pri istem delodajalcu.