Iz urada predsednika države so za MMC pojasnili, da »konkreten datum za sestanek predsednika republike Danila Türka z ljubljanskim nadškofom metropolitom Antonom Stresom še ni določen, predvidevamo pa, da bo do srečanja prišlo jeseni.«

Zapisali so še, da se je predsednik republike udeležil slovesne maše ob umestitvi nadškofa metropolita. Predsednik in nadškof sta se od tedaj srečala tudi ob različnih drugih priložnostih. Poleg tega ima predsednik republike vsako leto tudi redna srečanja s člani Slovenske škofovske konference, so pojasnili.

SŠK: Türkovega vabila še nismo prejeli
Na tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference (SŠK) so za MMC zatrdili, da do danes zjutraj iz urada predsednika države niso prejeli še nobenega vabila za srečanje z metropolitom, zato te informacije ne morejo ne potrditi in ne zanikati.

O srečanju med predsednikom države in najvišjim predstavnikom katoliške vere v Sloveniji se je govorilo že nekaj časa, vendar do njega ni prišlo. »Dober mesec po umestitvi je bilo med nama domenjeno srečanje, predsednik me je že povabil, a je nato srečanje odložil na poznejši datum. Pozneje povabila ni ponovil. Razumel sem, da si srečanja ne želi,« je za revijo Reporter pojasnil nadškof Stres.

Stres: Nisem zavrnil ponujene roke
Dodal je, da ga je zato toliko bolj presenetilo, ko se je v javnosti pojavil predsednikov predlog izpred leta dni o skupnem razmisleku za organizacijo 20. spravne slovesnosti za žrtve revolucionarnega nasilja v Kočevskem rogu, kakor da on sam zavrača predsednikove pobude. Predlog se je, po metropolitovih besedah, pojavil, kot neke vrste ponudba, ki je ni hotel sprejeti. "Insinuacija, da sem zavrnil ponujeno roko, ne ustreza resnici," je zatrdil.

Vprašanja brez odgovorov
Na urad predsednika države smo poslali tudi vprašanje, ali se jim zdi odnos, ki so ga pokazali s tem, ko so odpovedali srečanje z ljubljanskim nadškofom in nato vabila niso ponovili, primeren do predstavnika najmočnejše verske skupnosti na Slovenskem, vendar odgovora nismo dobili. Prav tako je brez odgovora ostalo vprašanje glede odnosa med državo in Cerkvijo ter morebitne redefinicije teh odnosov.

Slovenski metropolit je sicer za Reporter izrazil mnenje, da je redefinicija odnosov med državo in verskimi skupnostmi z odločbo ustavnega sodišča o zakonu o verski svobodi postala ustavno neutemeljena. »Ustavni sodniki so jasno povedali, da obstoječi zakon o verski svobodi, razen dveh manj pomembnih določil, ni v nasprotju z ustavo. V svojem besedilu uporablja peti člen, ki pravi, da so Cerkve splošno koristne organizacije. Tudi ni protiustavno, če država finančno subvencionira določene dejavnosti Cerkve. Prav tako ni bil potrjen očitek, da zakon diskriminatorno privilegira večje verske skupnosti, ali celo, da je pisan na kožo Katoliški cerkvi,« je povedal ljubljanski nadškof.

Kar zadeva vprašanje, ali se vlada izogiba sklepanju nadaljnjih sporazumov s Svetim sedežem, pa je Stres dejal, da ni nobena skrivnost, da so v koaliciji tudi taki, ki temu nasprotujejo.