"Imamo težave z obnavljanjem prebivalstva," je opozoril Pahor. Današnje razprave zato po njegovem mnenju ne bi smeli prekiniti, ampak je treba nadaljevati iskanje rešitev. Posledica prenizke rodnosti je zelo hitro lahko staranje prebivalstva, priseljevanje pa bi bilo lahko ena izmed mogočih rešitev, je dejal Janez Malačič z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Zdaj po njegovih besedah nastaja nov reproduktivni model in moderne družbe nimajo dobrega odgovora, kako nadomestiti premajhno število rojstev.

V. d. direktorice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Marijana Bednaš je povedala, da bo leta 2030 starejših od 65 let že četrtina prebivalstva. Podjetja po njenih besedah že poročajo o pomanjkanju delovne sile.

Po besedah Matjaža Gamsa z Instituta "Jožef Stefan" se v Sloveniji vsako leto rodi 10.000 otrok premalo. Mlade mamice v Jugoslaviji so po njegovih besedah po porodu ostale na porodniškem dopustu in hkrati obdržale delovno mesto, medtem ko danes služb za nedoločen čas sploh ni več.

Ministrica: Malo delovno aktivnih starejših
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je spomnila, da so na ministrstvu že pripravili izhodišča za pokojninske spremembe in spremembe delovne zakonodaje. Delovno aktivnih v starostni skupini od 60 do 64 let je v EU-ju manj od Slovenije le še v Grčiji, je povedala. Po njenem opozorilu je pomembno vseživljenjsko učenje, odpravljati pa je treba tudi stereotipe o starejših. Vzporedno z zakonodajo pa je treba sprejeti tudi ukrepe, da se bo delavec vseživljenjsko izobraževal in bo konkurenčen na trgu dela, je poudarila.

Po besedah Anje Kopač iz SD-ja, ki je bila ministrica za delo v prejšnjem mandatu, je negotovost v družbi zaradi nedavne krize vplivala tudi na rodnost. Stopnja rodnosti je sicer najvišja v skandinavskih državah, kjer je enakost med spoloma večja in delitev dela med staršema enakomerneje porazdeljena, je poudarila.

Sociologinja Alenka Švab s Fakultete za družbene vede v Ljubljani se je strinjala, da so javne politike pomembne, niso pa neposredno povezane z odločanjem mladih za več otrok. Marina Lukšič-Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa je dejala, da se mora sistem najprej odločiti, ali priseljence sploh hočemo. Drugo vprašanje po njenih besedah pa je, ali oni hočejo k nam. "Ne ponudimo namreč niti pravičnega plačila niti njihove sprejetosti v družbo brez diskriminacije," je opozorila.

Na posvetu tudi predstavniki strank
Predsednik Pahor je poleg strokovnjakov in predstavnikov vlade na posvet prvič povabil tudi predstavnike parlamentarnih strank. Predsednik SDS-a Janez Janša je tako dejal, da je demografija zelo pomembna. "Lahko delaš vse prav, pa če ni prebivalcev, je vse zaman," je dejal.

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti je posvaril pred nepremišljeno migracijsko politiko. Ljudmila Novak iz NSi-ja je pozvala k ustreznejšemu odnosu družbe do življenja, Franc Jurša iz DeSUS-a k ustreznim pogojem za življenje starejših, predsednik odbora DZ-ja za delo Vojko Starović iz SAB-a, Mojca Žnidarič iz SMC-ja in Miha Kordiš iz Levice pa k vzpostavitvi pogojev, da se bodo mladi sploh lahko osamosvojili.