Predsodki in diskriminacija
Da so ti člani narodnih skupnostiv Sloveniji še vedno deležni predsodkov in diskriminacije, je v video sporočilu, ki ga je pripravil za okroglo mizo, dejal tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks. To, da še vedno niso priznani kot manjšina, po njegovih besedah pomeni oviro pri ohranjanju njihove kulture, jezika in identitete.

Berisha: Manjšine odvisne od politične opcije
Po mnenju političnega antropologa in predstavnika albanske narodne skupnosti v Sloveniji Martina Berishaja so narodne manjšine v Sloveniji odvisne od tega, katera politična opcija je na oblasti. Kot je prepričan, morajo manjšine v Sloveniji dobiti več pravic.

Antropologinja in predstavnica srbske narodne skupnosti v Sloveniji Biljana Žikić je opozorila na odnos medijev do manjšin. Po njenih besedah je manjšinam, ki niso ustavno zaščitene, dostop do medijev omejen, poročanja medijev o teh skupinah pa temeljijo na dominantnih stereotipih ali poročanju o hitri asimilaciji v slovensko družbo.

Marginalizacija žensk, patriarhat
Politologinja in pripadnica bošnjaške skupnosti v Sloveniji Jasminka Dedić je ob tem izpostavila marginalizacijo žensk iz manjšinskih skupnosti. Te so po njenih besedah prikazane stereotipno ali v skladu s patriarhalno podobo žensk - ob kuhinjskih opravilih, skrbi za druge in podobno.

Na hrvaškem 22 manjšin
Predstavnik črnogorske narodne skupnosti in nekdanji profesor zagrebške fakultete za politične znanosti Dragutin Lalović je predstavil ureditev položaja narodnostnih manjšin na Hrvaškem, ki priznava 22 manjšin, njihovi predstavniki pa imajo mesto v saboru. Po besedah ustavnega pravnika Dejana Valentinčiča Hrvaška ne ločuje med avtohtonimi in pozneje priseljenimi manjšinami, sicer pa je ureditev vprašanja manjšin v Evropi in po svetu različna. Obstajajo države, ki manjšin sploh ne priznavajo, večina držav, ki jih priznava, pa ločuje med avtohtonimi in pozneje priseljenimi manjšinami, je pojasnil Valentinčič.

Glede morebitne dodelitve poslanskih mandatov predstavnikom narodnih skupnosti bi bilo po Valentinčičevih besedah zapleteno vprašanje, kako določiti volilno bazo, saj so pripadniki narodnih skupnosti poseljeni razpršeno. Po njegovem mnenju bi bilo treba najprej odgovoriti tudi na vprašanje, ali gre pri narodnih skupnosti za politično ali za interesno predstavništvo, ki bi lahko bilo zastopano v državnem svetu.