Nadzor premoženjskega stanja predsednika SDS-a obsega obdobje, ko je bil predsednik vlade in poslanec. KPK je ugotovil, da je Janša iz premoženja, ki ne izvira iz njegovih uradno znanih prihodkov, med drugim sofinanciral nakupe nepremičnin, tekoče stroške nepremičnin, nakup vozila višjega cenovnega razreda, stroške zavarovanja in servisiranja vozila, stroške sodnih postopkov in zasebna potovanja ipd.

Po navedbah KPK-ja gre del povečanja premoženja pripisati izrazitim korupcijskim tveganjem v povezavi s poslovanjem podjetij v lasti enega izmed Janševih družinskih članov.

KPK je v svojem poročilu tako ugotovil, da Janša v zakonskem roku ni prijavil nakupa trisobnega stanovanja v Ljubljani, ki ga je pridobil leta 2005 in bi ga zato moral po zakonu o preprečevanju korupcije prijaviti komisiji najpozneje v 30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto 2005. To je storil šele oktobra 2007.

V zakonskem roku tudi ni prijavil prodaje kmetijskih zemljišč in stavbišča v Trenti, ki jih je prodal julija 2005, in nakupa osebnega vozila. Ko je Janša avtomobil prijavil, je komisiji prikazal neresnično vrednost vozila 14.500 evrov, medtem ko je bilo vozilo kupljeno za 46.000 evrov, navajajo pri KPK-ju.

Hipotekarnega posojila v vrednosti 135.000 evrov, ki ga je najel leta 2009, tudi ni prijavil v zakonskem roku, ugotavlja komisija. Janša komisiji ni prijavil poroštva stranki SDS pri najemu pol milijona evrov posojila leta 2011; to bi moral storiti do konca januarja 2012. Ni pa prijavil niti poroštva družinskemu članu pri najemu 125.000 evrov posojila januarja 2012. Komisiji tudi ni prijavil pologa gotovine na transakcijski račun v vrednosti 33.000 evrov v letu 2005.

Komisija še ugotavlja, da je podjetje Imos leta 2005 Janši prek povezanega podjetja Eurogradnje z odkupom in večkratnim preplačilom vrednosti nepremičnin dejansko skoraj do polovice sofinanciralo nakup stanovanja v Ljubljani. Glede na okoliščine po ocenah komisije to dejstvo utemeljuje sklep, da je Janša od Imosa pridobil premoženjsko korist v vrednosti najmanj 100.000 evrov.

Ponovno uporabljene sporne metode?
Predsednik SDS-a Janez Janša je svoj odgovor danes objavil na družbenem omrežju Twitter, in sicer prek povezave na spletno stran. V njem v uvodu opozarja, da je KPK ne glede na dejstvo, da je bilo prejšnje zaključno poročilo kot nezakonito odpravljeno, postopek in neobrazložene očitke prejšnjega senata KPK-ja "posvojila in tako uporabila vse metode, ki so bile v prejšnjem postopku uporabljene nezakonito".

Senat KPK-ja je po njegovem prepričanju kršil temeljno človekovo pravico, saj mu v postopku ni dal možnosti, da se o dokazih in dejstvih izjavi. "Pravica izjaviti se ne pomeni zgolj pravice, da sedaj podam odgovor na nepravilne, netočne, zmotne in nezakonite ugotovitve KPK-ja, ampak predvsem možnost seznaniti se z dejstvi in dokazi, ki jih je komisija uporabila v postopku in seveda tedaj sproti podajati svoje navedbe," pojasnjuje Janša.

Obenem opozarja, da je osnutek končnega poročila z dne 26. maja popolnoma neobrazložen. Iz njega po pisanju Janše ni razvidno, kako je KPK prišel do napačnih ugotovitev in od kod dokazi za "absurdne trditve, ki jih KPK v osnutku navaja". Pri tako neobrazloženem aktu gre po oceni predsednika SDS-a nedvomno za kršitev pravic iz 22. člena ustave in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj mu "ne omogoča poštene obrambe do neupravičenih obtožb KPK-ja".

Janša KPK-ju očita tudi nekatere druge kršitve ustavno zajamčenih človekovih pravic.

Janša terja izračune
Glede konkretne vsebine poročila pa je Janša v zapisu poudaril, da KPK v celotnem osnutku ni predstavil nobenega izračuna, ki bi dokazoval nesorazmerno povečanje premoženja za 210.000 evrov. Obenem pa je prepričan, da komisija "enostavno ignorira dokazila, ki jih je predložil državnim organom in s katerimi razpolaga". Spregledala je tudi vse dvige gotovine z njegovega računa prek kreditne kartice in jih šteje za porabo, je opozoril.

Pojasnil je tudi konkretne očitke KPK-ja, med drugim glede prodaje nepremičnine v Trenti. Po njegovih besedah je bila prodana po komercialni ceni, primerjava podobnih poslov v tistem času pa celo pokaže, da je bila prodana pod ceno.

Tudi sodni cenilec je na zahtevo preiskovalne sodnice izdelal sodno cenitev vrednosti nepremičnin v letu 2005 in ugotovil, da so bile vredne najmanj 110.000 evrov, torej desetkrat več, kot je zapisal KPK. Pri tem pa cenilec v oceno sploh ni vštel tretjega objekta na parceli, zato mu je sodnica odredila dopolnitev cenitve, je zapisal Janša.

KPK-ju očita ignoriranje dejstev
O očitkih KPK-ja, da je prikazal neresnično vrednost avtomobila, je Janša navedel, da je že leta 2013 komisiji in javnosti pojasnil, da je bila v obrazec pomotoma vnesena cena starega avtomobila. Ob tem pa je zavrnil navedbo, da ni prijavil poroštva družinskemu članu pri najemu posojila v višini 125.000 evrov januarja 2012.
Poroštvo je komisiji sporočil že aprila 2012. "Dopis ima KPK v zbirki svojega dokumentarnega gradiva, vendar ga kljub opozarjanju zavezanca vedno spregleda," je še zapisal Janša.

Štefanec: Janša dane možnosti ni izkoristil
Predsednik KPK-ja Boris Štefanec pa je ob najnovejšem poročilu pojasnil, da so tokrat Janši dali možnost predhodnega vpogleda in pripomb na osnutek, a je ni izkoristil. Poročilo je vsebinsko enako ali zelo podobno prejšnjemu, je dodal.

Potem ko je Janša prejel osnutek poročila, je imel po Štefanečevih besedah 15 dni časa za prevzem pošiljke, a je ni prevzel – vložena je bila v hišni predalčnik, odtlej pa je imel sedem dni časa, da se izreče o osnutku poročila. Ker na komisiji niso prejeli Janševega odziva, je komisija sama ugotovila, kar je ugotovila, je pojasnil predsednik KPK-ja in dodal, da je bila odločitev senata soglasna.

Sodišče ugotovilo kršenje ustavne pravice
Spomnimo, da je KPK nadzor Janševega premoženjskega stanja prvič predstavila že v januarja 2013 objavljenem poročilu, ki je pri Janši ugotovilo večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin, lastništva premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. Enako kot tokrat so tudi takrat ugotovili, da se je Janši premoženje nesorazmerno povečalo za 210.000 evrov.

Objava poročila je takrat vodila v razpad Janševe vladne koalicije, predsednik SDS-a pa je takrat sprožil ustavni spor. Po dvakratni zavrnitvi na prvostopenjskem sodišču je vrhovno sodišče letos razsodilo, da je KPK z izdajo poročila posegel v Janševe ustavne pravice, saj prej ni imel možnosti predhodnega vpogleda in pripomb na osnutek. S tem pa je bila po mnenju sodišča Janši kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic.

Vrhovno sodišče ob tem ni posebej ugotavljalo, ali je ta kršitev vplivala tudi na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v poročilu, in se do tega ni opredeljevalo. Prejšnja zasedba senata KPK-ja, ki jo je vodil sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič, je sedanji senat opozorila, da lahko postopke ponovi.