S sporazumom so se zavezali, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah oblikovali vladno koalicijo in za mandatarja izvolili predsednika oz. predsednico oz. koordinatorja stranke tiste partnerice, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov.

"Imamo različna mišljenja, vendar se pogovorimo med sabo in vemo, kaj je naš skupni cilj. Naš cilj ni, da bi vsi razmišljali enako, saj takrat po navadi nihče nič ne misli. Naša prednost je, da smo sposobni sodelovati, in to nam je z glasovanji v opoziciji tudi uspelo dokazati," je ob podpisu sporazuma povedal predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec.

Po besedah koordinatorja stranke Levica Luke Mesca so si za cilje postavili okrepitev zdravstvenega sistema, družbeno solidarnost, trajnostni razvoj in varovanje okolja ter evropsko Slovenijo, utemeljeno na znanju in kulturi. "Nova vlada bo morala tlakovati pot k spremembam in ne biti vlada statusa quo," je dodal.

V sporazumu so zapisali deset načel, iz katerih bodo izhajali, med njimi so učinkovitejše in strokovno podprto spopadanje s pandemijo covida-19 , vladavina prava, krepitev neodvisnosti ustanov in javnih medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe, boj proti revščini in neenakosti, povečano vlaganje v znanost in kulturo in ustavitev nesmiselnih naložb v oboroževanje. "Prihodnost bo trenutni zgodovinski javni dolg zelo zaznamoval, treba bo plačati in vračati zapitke te vlade," je dejala predsednica stranke SAB Alenka Bratušek.

Vse štiri stranke bodo sicer na naslednjih volitvah nastopile s samostojnimi listami in lastnimi programi. "A smo pokazali, da je čas za nov začetek – rivalstvo nam v taki skupni zgodbi nikakor ne bo koristilo," je poudarila predsednica SD-ja Tanja Fajon. Tudi Alenka Bratušek je večkrat ponovila, da razlike med njimi niso nepremostljive.

S kom bodo sodelovali?

Odprti bodo tudi za sodelovanje z drugimi strankami, "ki delijo njihove demokratične vrednote". Po Šarčevih besedah pa ne želijo sodelovati s strankami, ki so danes del korupcijskih dogajanj.

Med podpisniki sporazuma tudi ni nepovezanih poslancev, ki sicer v parlamentarni opoziciji z njimi sodelujejo. Šarec je pojasnil, da gre za sporazum strank, nepovezani poslanci pa niso stranka in se bodo z njimi pogovarjali, ko se bodo odločili, kje se vidijo v prihodnosti. Namige o morebitni novi stranki je namreč v zadnjem času večkrat dal predsednik parlamenta in nepovezani poslanec Igor Zorčič, ki je bil nekoč v stranki SMC.

Ta sporazum sicer spominja na leto 2018, ko so prav te stranke, skupaj z DeSUS-om in SMC-jem sestavile manjšinsko vlado in imele sporazum o sodelovanju tudi z Levico. "Ostali smo tisti, ki smo načelni, manj nas je kot leta 2018. Naslednja vlada zagotovo ne bo več manjšinska, saj ne bomo več dopustili takšne situacije," ob tem pravi nekdanji premier Šarec. Prav tako se sam ne ozira več na pretekla nesoglasja med njimi, ki so bila po njegovem mnenju tudi prevečkrat potencirana. Zdaj so dali "pisno zavezo, da bodo sodelovali". Šarec prav tako ne vidi možnosti, da bi z njimi v koalicijo šla trenutno vladna stranka NSi, saj so se leta 2018 v tej stranki po njegovih besedah odločili, da jim to ni izbira.

"Že kakšno leto naše strokovne in poslanske skupine oblikujejo skupne programske točke, ves čas sodelujejo, to ni proces, ki se je začel v zadnjih tednih, ampak že dlje časa nazaj," je ob tem pojasnila Tanja Fajon. Na terenu med ljudmi je namreč zaznala sporočilo, da ljudje ne želijo skregane države in "mi si ne želimo skreganih ljudi":

Pravica do združevanja na protestih temeljna ustavna pravica

Dotaknili so se tudi protestov, ki se v zadnjem času pojavljajo pogosteje. Vsi štirje so prepričani, da je pravica do združevanja na protestih temeljna ustavna pravica. Prav tako pa menijo, da se protesti pojavljajo, ko je na oblasti vlada Janeza Janše. "To so protesti proti vladi in še bolj proti načinu delovanja te vlade – ukrepe sprejema čez noč in jih spreminja iz ure v uro. Kako naj jim ljudje zaupajo? Tudi leta 2012 je tedanji predsednik vlade finančno krizo reševal z grožnjami," je dejala Alenka Bratušek.

Luka Mesec pa je zatrdil, da bodo po volitvah oblikovali vlado, ki ne bo rušila demokracije in njenih institucij, ne bo žalila državljanov in medijev, na najvišja mesta v državi ne bo nastavljala ljudi z napol kriminalnimi ozadji in ki ne bo preganjala protestnikov.

Janša bo komentiral, ko bodo razpadli

Predsednik vlade Janez Janša med vladnim obiskom v zasavski regiji ni želel komentirati sporazuma. "Ta sporazum bomo komentirali, ko bodo ponovno razpadli," je dejal po poročanju STA.

So se pa odzvali poslanci SDS-a. Po besedah vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca je izključevanje polovice volilnega telesa za njihovo stranko nepredstavljivo. Da je s podpisom sporazuma nastala koalicija sovraštva, pa je prepričan poslanec Branko Grims. "Ko je prihajala pandemija, so strahopetno vrgli puško v koruzo, danes pa se ponujajo kot rešitev za Slovenijo, kar pa niso," je po poročanju Slovenske tiskovne agencije dodal Grims.

Predsednik NSi-ja Matej Tonin pa je ob robu obiska v Zasavju podpisnikom sporazuma o povolilnem sodelovanju čestital. "Modri ljudje se vedno kaj naučijo iz preteklih napak. Upam, da bo ta sporazum mnogo trdnejši kot njihov prejšnji," je dejal. Glede morebitnega sodelovanja s strankami LMŠ, SD, SAB in Levica v prihodnji vladi pa je dejal, da je NSi stranka dialoga in povezovanja, "ker se zavedamo realnosti slovenskega političnega prostora, ki ima proporcionalni volilni sistem, in za sestavo stabilnih vlad vedno potrebuješ sodelovanje preko sredine". Po njegovem mnenju brez tega ni mogoče sestaviti stabilne vlade.