Skupina poslancev s prvopodpisano poslanko SDS-a Jelko Godec je v obrazložitvi med drugim zapisala, da vlada s sklepom za priznanje Palestine povzroča dolgoročno škodo Sloveniji, "saj daje podporo teroristični organizaciji Hamas".

Poleg tega pa imajo po mnenju predlagateljev volivci pravico odločati o tako pomembnem zunanjepolitičnem vprašanju, ki bo imelo po njihovih besedah dolgoročne posledice za Slovenijo. Glede na predlog bi se referendumsko vprašanje glasilo: "Ali ste za to, da Državni zbor RS sprejme sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti Države Palestine?"

Pri SDS-u so prepričani, da "zdaj ni pravi trenutek, da podpremo Palestino, tudi zato, ker kot taka ne obstaja z legitimnim vodstvom". Dodali so, da je od zadnjih volitev minilo skoraj 20 let in da Palestino po njihovih besedah vodi Hamas. Pri obravnavi predloga v DZ-ju bo v imenu predlagatelja sodeloval prvak SDS-a Janez Janša.

V poslanski skupini SDS še predlagajo, da se pred nadaljevanjem zakonodajnega postopka o predlogu sklepa o priznanju Palestine na odboru DZ za zunanjo politiko opravi javna predstavitev mnenj.

Potrjevanje priznanja v državnem zboru se bo zamaknilo

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v izjavi za novinarje izrazila upanje, da bo DZ sklep vlade sprejel, in dejala, da težko komentira napovedi, ki še niso uradne. "Če bi se tak poskus zgodil s strani SDS-a ali kogar koli, se mi zdi, da gre predvsem za zavlačevanje in nagajanje," je ocenila. Ob tem je znova opozorila, da se v Gazi in tudi na Zahodnem bregu z naseljenci nadaljujeta morija in stradanje palestinskega prebivalstva.

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je možnost predloga za posvetovalni referendum v četrtek omenila med manevri, ki bi jih lahko uporabljali tisti, ki jim sklep vlade ni všeč. Po njenih besedah bi s tem odločanje v DZ-ju odložili za 30 dni. V skladu s poslovnikom DZ-ja se predlog posvetovalnega referenduma uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najpozneje 30 dni pred to sejo. Naslednja redna seja DZ-ja je predvidena 17. junija, pred poletnimi počitnicami pa je predvidena še seja 8. julija.

Sorodna novica Parlamentarni odbor za zunanjo politiko podprl predlog za priznanje Palestine

Opozicija kritična, da je predlog o priznanju predvolilna poteza

Sklep o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države je vlada soglasno sprejela v četrtek. Premier Robert Golob je ob tem pojasnil, da gre za priznanje Palestine v mejah iz leta 1967 oziroma v mejah, o katerih bi se vpleteni strani dogovorili v prihodnjem mirovnem sporazumu.

Predlagatelji izredne seje DZ-ja, poslanci vseh treh strank vladne koalicije, so v obrazložitvi zapisali, da je slovensko priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države edina prava pot v podporo miru, stabilnosti in varnosti v regiji in rešitvi dveh držav.

V opozicijskih strankah SDS in NSi so do predloga o priznanju Palestine kritični, češ da gre za predvolilno potezo pred evropskimi volitvami. V SDS-u so napovedali, da bodo glasovali proti, v NSi pa predloga o priznanju Palestine ne bodo podprli, a mu tudi ne bodo nasprotovali.

Koalicija kritična do predloga. Ali gre za naklonjenost izraelski oblasti?

Koalicija je bila kritična do predloga za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine. Potezo je označila kot pričakovano in ponovila, da bi Slovenija s priznanjem Palestine prispevala k miru v Gazi in pritisnila na izraelsko oblast, naj sede za pogajalsko mizo.

"Če ima kdo iskren namen zagovarjati mir, potem mora zagovarjati tudi rešitev dveh držav. Ko vidimo, da imamo že več kot 36.000 ubitih ljudi v Gazi, da divjata morija in stradanje, si ne znam predstavljati, kako lahko slovenska družba sprejme to, da zavlačujemo," je pred zasedanjem odbora DZ za zunanjo politiko (OZP), na katerem trenutno razpravljajo o sklepu glede priznanja Palestine, dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Sorodna novica Vlada sprejela sklep o priznanju Palestine, DZ o priznanju v torek

Ob tem se je vprašala, ali gre pri odločitvi SDS-a za morebitno naklonjenost trenutni izraelski oblasti, ki se po mnenju ministrice ni pripravljena zares pogajati ne za trajno premirje, ne za izpustitev talcev, kot tudi ne za okrepitev humanitarne pomoči.

"Takšno SDS-ovo blokiranje seveda ni presenetljivo, ampak zelo verjetno govori veliko o tem, s kakšno ceno prihaja tista značka Izraela, s katero Janez Janša hodi okoli," pa je pred zasedanjem OZP-ja izjavil vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec in opozoril, da se vlada že ves mandat spoprijema s podobnimi blokadami.

Poudaril je, da bi se zdaj morale pregledati poslovniške določbe, saj uporaba posvetovalnih referendumov po njegovem mnenju prerašča meje uporabe tega orodja. "Treba bo prečesati poslovnik in tudi parlamentarno prakso, da ugotovimo, ali lahko državni zbor na tak način sploh še deluje, ker se s takimi manevri praktično lahko zablokira vsaka stvar," je dodal.

Tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je potezo SDS-a označil za pričakovano, ki je legitimna, ni pa upravičena. Izrazil je upanje, da bodo med razpravo v OZP-ju prišli do skupne pozicije. "Upam tudi, da bo priložnost, da se pomenimo na način, da bo naše priznanje ne samo politično dejanje, ampak tudi državniško dejanje. To se pravi, da ne bo imel vpliva samo na nas, ampak tudi navzven. S tem mislim predvsem na palestinsko ljudstvo in na razmere v Gazi, ki so vsak dan slabše," je še dodal Volk.

Sorodna novica Generalna skupščina ZN-a podprla palestinsko prošnjo za članstvo

Strokovnjaki ZN-a s področja človekovih pravic pozivajo vse države k priznanju Palestine

"To priznanje je pomembno priznanje pravic palestinskega ljudstva ter njegovega boja in trpljenja za svobodo in neodvisnost," so po navedbah urada visokega komisarja ZN-a za človekove pravice (OHCHR) sporočili strokovnjaki.

Vztrajajo, da mora biti Palestina sposobna uživati popolno samoodločbo, vključno z možnostjo obstoja, določanja svoje usode in svobodnega razvoja kot ljudstvo z varnostjo in zaščito. To je po njihovem mnenju prvi pogoj za trajen mir v Palestini in na celotnem Bližnjem vzhodu, začenši s takojšnjo razglasitvijo prekinitve ognja v Gazi.

Strokovnjaki še poudarjajo, da rešitev dveh držav ostaja edina mednarodno dogovorjena pot do miru in varnosti tako za Palestino kot za Izrael ter izhod iz generacijskih ciklov nasilja in zamer. Potezo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki je zahteval nalog za prijetje voditeljev Izraela in Hamasa zaradi suma vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, pa so označili za obljubo odgovornosti in konca nekaznovanosti na zasedenih palestinskih ozemljih.

Strokovnjaki tudi menijo, da je Meddržavno sodišče (ICJ) z najnovejšo odločitvijo o začasnih ukrepih dopolnilo delo ICC-ja pri zagotavljanju popolne pravice v Palestini in preprečevanju nadaljnjega prelivanja krvi v Gazi, je še zapisano v sporočilu za javnost na spletni strani OHCHR.

Za potrditev sklepa o priznanju Palestine je sicer v DZ-ju potrebna navadna večina poslancev.

Doslej je Palestino priznalo 146 članic ZN-a, vendar med njimi ni večine zahodnih držav. V zadnjem mesecu so jo priznale Španija, Irska in Norveška ter še štiri karibske države.