"Temeljna zahteva pravne varnosti, ki je človekova pravica, je, da se zakoni ne menjajo prepogosto. Oziroma, da se spreminjajo samo, kolikor je potrebno. Sedanji zakon o verski svobodi je star komaj tri leta in komaj pol leta je preteklo, odkar ga je ustavno sodišče potrdilo, razen dveh, treh malenkosti. Zato so te načrtovane spremembe nesprejemljive in bodo vnesle veliko zmede in negotovosti. Ne vem, komu to koristi. Na dolgi rok verjetno nikomur," pravi nadškof.

"Uvideti moramo, da nam noben konflikt ne more koristiti"
O stopnji verske svobode in strpnosti v Sloveniji pa ljubljanski nadškof Anton Stres opozarja: "Treba je razlikovati dve ravni. Pravno in dejansko. Če pogledamo slovenske zakone, predvsem ustavo, zadnjo odločitev ustavnega sodišča in veljavni zakon o verski svobodi, smo primerljivi evropskim državam. Edina izjema je verski pouk v šoli, ki je v vseh evropskih državah, od jeseni tudi v Rusiji, samo v Franciji, Albaniji in Sloveniji ga ni. Kar pa zadeva praktično raven, pa je resnično veliko nestrpnosti do Katoliške cerkve. Mnogi ljudje jo sovražijo. To je skrb vzbujajoče in zato bo treba v dialog med nami vložiti veliko potrpljenja in dobre volje. Uvideti moramo, da nam noben konflikt ne more koristiti, ampak nam lahko samo škodi. Še posebej, če nas je samo dva milijona."

Stres tudi o pedofiliji v Cerkvi
Odgovoril pa je tudi na vprašanje o tem, kako se rešujejo pedofilski škandali znotraj Cerkve na Slovenskem: "Tako kakor po svetu, sprejeli smo ukrepe, kakor jih je sprejela avstrijska ali nemška Cerkev in kakor nam jih narekuje tudi Sveti sedež. Gre za to, da ne pometemo zadev pod preprogo, predvsem pa da ukrenemo vse, da zaščitimo žrtve in da sprejmemo čim več tudi preventivnih ukrepov."

Ljubljanski nadškof se po enem letu službovanja še vedno ni srečal s predsednikom države Danilom Türkom, ki je poleti dejal, da naj bi se z ljubljanskim nadškofom in metropolitom srečal jeseni. Srečanja še ni bilo, Stres pa je o tem povedal: "Srečanja med ljudmi so zelo potrebna in koristna stvar, jeseni še ni konec."

"Sem optimist"
Sicer pa zase pravi, da je optimist. "Prvi razlog za moj optimizem je seveda moja vera, vera v Boga in v človeka. Bog bo imel zadnjo besedo. Se pravi zadnjo besedo bo imela Ljubezen, Resnica, Pravičnost. Kako bi potem človek ne bil optimist. Verjamem tudi v ljudi. Vsi smo ustvarjeni po Božji podobi, vsi smo bratje in sestre," pojasnjuje.

Dodaja še: "Imam pa tudi še bolj konkretne razloge za optimizem. Izkušnja me vsak dan uči, da imamo še veliko neizkoriščenih možnosti, da je še veliko ljudi, ki so pripravljeni sodelovati za nekaj dobrega, le porabiti tega velikokrat ne znamo. Zato naravnost ne morem slišati besede 'saj se ne da nič narediti'."