V javnem sektorju že nekaj let velja prepoved zaposlovanja. Za številne mlade so tako v Sloveniji zaposlitvene možnosti izredno majhne. Je stroga politika zaposlovanja v javnem sektorju še smiselna? Še ne dolgo nazaj je Robert Špan diplomiral iz psihologije in zdaj išče delo. Pravi, da mogoče v šolstvu, a je razpisov bolj malo, morda le nekaj na mesec.

Tako je od časa Pahorjeve vlade, ki je zaposlovanje v javnem sektorju na papirju prepovedala. Ukrep se je nadaljeval z varčevalnim zakonom Janševe vlade. Medtem je število brezposelnih, predvsem mladih, naraščalo.
Prepoved načenja tudi zdravstveni sistem
Delovnih mest za izobraženo delovno silo, predvsem družboslovce, kot je Robert, pa je začelo primanjkovati. Njihovo število se je med brezposelnimi potrojilo. Najmanj zaposljivi so postali politologi, zgodovinarji, komunikologi, psihologi in sociologi. Že večletna prepoved zaposlovanja načenja tudi zdravstveni sistem, povejo zdravniki.

"Na vseh ravneh je pomanjkanje. Praktično bi težko našel delovišče, kjer ga ni. Po eni strani zdravnikov, ampak gre predvsem za mlajše, ki so gonilna sila zlasti pri dežurstvih," pravi zdravnik iz UKCL-ja Matija Cevc.
A drugače meni minister za javno upravo Gregor Virant: "Težave brezposelnosti ne smemo reševati z zaposlovanjem v javnem sektorju." In kar tudi njega bode v oči - število zaposlenih v javnem sektorju je, kljub varčevanju, višje od prvih kriznih let. "Zmanjšanje števila zaposlenih je dejansko uspešno samo v javni upravi, drugje nam je uspelo zajeziti rast, do zmanjšanja pa še ni prišlo," pojasnjuje.

Še širši pogled. Delež zaposlenih v slovenskem javnem sektorju je po podatkih OECD-ja 16-odstoten, kar je za pol odstotka višje od povprečja povezave. Največji javni sektor med članicami OECD-ja imajo skandinavske države, na Norveškem je v njem zaposlenih 30 odstotkov delavcev.