Finančni minister Uroš Čufer je sredi februarja na poslovnem zajtrku, ki ga je pripravila Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham), med drugim razlagala, da bo morala Slovenija v prihodnjih letih zniževati javni dolg, za kar bo treba sprejeti nekaj resnih strukturnih ukrepov, kot so pokojninska reforma, prilagoditev stroškov in zaposlenosti v javnem sektorju, reforma sistema občin, revizija subvencij in socialnih transferjev ter popolna prenova porabe sredstev EU-ja.

Za novo reformo ni razlogov
Omemba nujnosti nove pokojninske reforme ob tem, da je bila zadnja sprejeta pred dobrim letom, konec 2012, je povzročila kar nekaj ogorčenja na sindikalni strani. Tako je predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič poudaril, da ni nobenih razumnih argumentov za novo pokojninsko reformo. Tisti, ki jo hočejo, pa po njegovem mnenju ne vedo, kaj se sploh dogaja na področju pokojnin oz. življenje ocenjuje le preko finančnih bilanc in proračunov.

"Dejstvo je, da je obstoječi pokojninski zakon izjemno zaostril pogoje za upokojitev, zlasti za ženske," je opozoril Semolič. Varčevanje na račun pokojnin pa je po njegovem mnenju nehumano in povzroča revščino med starejšimi.

Prave težave so na trgu dela, je poudaril Semolič in razložil, da bi se pokojnine morale financirati preko zaposlenih. Vendar je težava v tem, da je več brezposelnih, predvsem mladih, ki bi lahko pomembno pomagali s prispevki za pokojnine. Hkrati so slaba tudi demografska gibanja, ki se prav tako navezujejo na problematiko brezposelnih, saj si mladi ne morejo ustvariti družin.

Funkcionirati bi moral demografski sklad
Zato bi moral do konca leta, kot je sicer predvideno, začeti delovati demografski sklad, tako kot jih poznajo v Evropi. Druge težave pa po Semoličevem mnenju povzročajo tudi izjave slovenskih politikov, ki neprestano grozijo, da bodo zaostrili pogoje za upokojevanje, zaradi česar se ljudje upokojujejo takoj, ko izpolnijo pogoje.

Sekretarka ZSSS-ja Lučka Bohm pa je ob tem razkrila, da je generalni direktor pokojninske blagajne Marjan Papež ob nedavni predstavitvi letnega poročila dela ZPIZ-a povedal, da ni potrebe po zaostritvi pogojev za upokojevanje. Nova pokojninska reforma je sicer napovedana po letu 2020.

V Sloveniji je upokojencev 29 odstotkov, pokojnine pa po mnenju sindikalistov padajo na račun zamrznitve. S tem je posledično nižja poraba in padec BDP-ja. Zaradi tega in zaradi vedno večjega števila brezposelnih je vedno manj prispevkov v pokojninsko blagajno. Sekretar ZSSS-ja Milan Utroša je ob tem poudaril, da je prispevek v pokojninsko blagajno iz državnega proračuna že presegel prispevke delodajalcev.