Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije je za TV Slovenija opozoril, da je naša država del mednarodne skupnosti in v tem okviru soodloča o mednarodnem miru in varnosti. Ker smo v preteklosti že dobili precej resnih opozoril, da ne naredimo dovolj na področju obrambe, v primeru zavrnitve verjetno ne bi šlo brez večjih posledic, je dejal.

Napotitev slovenskih vojakov v Irak je tudi po oceni obramboslovca Iztoka Prezlja pravilna. IS namreč predstavlja grožnjo evropski in slovenski varnosti, pred katero si ne smemo zatiskati oči, je opomnil. Ogroženost Slovenije se bo zaradi tega ukrepa sicer rahlo povečala, a to je nizka cena v primerjavi s tistim, kar nas čaka, če v zvezi s to grožnjo ne bi naredili nič, je prepričan.

Da bi bila odločitev vlade posledica nekih konkretnih zunanjih pritiskov posameznih držav, Prezelj ne verjame, ampak jo pripisuje bolj nekemu "kolektivnemu duhu" oziroma "implicitnemu in eksplicitnemu soglasju", ki se je izoblikovalo v Evropi, da je treba v zvezi z IS-jem nekaj narediti. Verjetno so nas streznili tudi prihodi prebežnikov in varnostne posledice tega pojava, je dodal.

Veliko izbire nismo imeli
IS tudi Slovenijo, tako kot druge evropske države, vidi kot državo, kjer živijo neverniki, ki jih je treba spreobrniti ali kaznovati, s čakanjem pa bi se ta grožnja samo še povečevala, je dejal Prezelj. Med drugim bi se utegnil povečati delež radikaliziranih Slovencev, ki bi podpirali IS.

Na vprašanje, ali je sodelovanje vojakov v okviru globalne koalicije proti IS-ju prava pot, Prezelj odgovarja, da Slovenija tu "skorajda nima izbire". Čeprav je resno skeptičen do koalicije pod vodstvom ZDA, je mnenja, da se Slovenija mora pridružiti temu boju in po svojih močeh prispevati k zmanjševanju nevarnosti.

Stopnja ogroženosti slovenskih vojakov na terenu v Iraku po njegovem mnenju ne bo ne visoka ne nizka, ampak nekje na sredini lestvice.
V Erbil najprej s šestimi inštruktorji
Vlada je sicer danes sklenila, da bo okrepila svoje delovanje v boju proti Daešu. Po besedah obrambne ministrice Andreje Katič bo Slovenija v boju proti IS-ju kurdskim pešmergam v Iraku pomagala z donacijo oborožitve in opreme, poslala pa bo tudi do 15 pripadnikov Slovenske vojske (SV), ki bodo pešmergam pomagali pri urjenju. Najprej bomo v Erbil, kjer je center za usposabljanje, poslali šest pripadnikov SV-ja.

Dodala je, da bomo kurdskim vojakom darovali le presežke oborožitve, ki da sicer nima visoke finančne vrednosti, je pa zelo uporabna. Na vprašanje, koliko bo točno to stalo, je odgovorila, da je ocenjena vrednost opreme okoli 250.000 evrov.

Začeli se bodo tudi dvostranski dogovori, zlasti z Nemčijo, na podlagi katerih bodo pripravili slovensko ekipo. Kurde bodo slovenski vojaki urili predvsem na področju pehotne taktike, vojaške policije, medicinske pomoči ipd., marca letos pa bodo te naloge podrobneje opredeljene na nabornih konferencah, je pojasnila.

Poudarila je, da so varnostne razmere v Iraku zelo nestabilne in da se razlikujejo po območjih; trenutno je stopnja ogroženosti od srednja do resna, a se razmere vsak dan spreminjajo. Podlaga za posredovanje je po besedah ministrice varnostna resolucija OZN-ja, pa tudi sama iraška vlada je mednarodno skupnost prosila za pomoč. Zgolj preventivno delovanje doma ne zadošča več, je še sklenila.

Zunanji minister Karl Erjavec je ob tem pripomnil, da sodelovanje Slovenije v mednarodni koaliciji ne pomeni tudi sodelovanja v vojaških operacijah.

Stranke enotne glede posredovanja
Parlamentarne stranke so se sicer na današnji na skupni seji parlamentarnih odborov za obrambo in zunanjo politiko strinjale o sodelovanju Slovenije v boju proti terorizmu, je potrdil vodja poslancev SD-ja Matjaž Han, sicer član odbora za obrambo.

"V svetu se terorizem dogaja, mi smo del sveta in tako je treba tudi delovati ter sodelovati," je po koalicijskem srečanju pred sejo vlade dejal Han. Na vprašanje, ali bo Slovenija zaradi sodelovanja v boju proti terorizmu bolj zanimiva za IS, je odgovoril z oceno, da naše obveščevalne službe delajo dobro. Sicer pa verjetno po njegovem mnenju nihče ne more izključiti kakšnih težav, ker "živimo v norem svetu".

Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je bil skrivnosten in o vsebini torkove seje parlamentarnih odborov ni želel govoriti, saj je bilo gradivo zaupne narave. A glede na razpravo na seji po njegovih ocenah ni čutiti, da bi bila Slovenija zaradi sodelovanja v koaliciji proti terorizmu bolj izpostavljena na zemljevidu IS-ja.

Hanove izjave ne držijo
V poslanski skupini ZL-ja so zanikali navedbe Hana, saj vladnega predloga ne podpirajo. "Vsekakor podpiramo boj proti IS-ju, vendar ne v koaliciji z državami, ki boj proti terorizmu izkoriščajo za uveljavljanje svojih interesov na škodo sirskega in iraškega prebivalstva. ZDA, VB in Francija od začetka državljanske vojne blokirajo pogajalski proces, ker hočejo izsiliti zamenjavo režima. Turčija izkorišča vojaške operacije za boj proti kurdskim organizacijam in destabilizacijo sosednje države. Savdska Arabija pa podpira delovanje sunitskih terorističnih skupin v Siriji in regiji," pravijo v ZL-ju.

Ob tem dodajajo, da protiteroristična operacija koalicije ni uničila IS-ja in je zato nujno, da se vse države osredotočijo izključno na boj proti IS-ju in da se v okviru OZN-a doseže trajno premirje med vsemi zmernimi silami, ki se v Siriji in Iraku bojujejo proti IS-ju. "Dokler ta pogoja nista izpolnjena, je kakršno koli vojaško sodelovanje Slovenije na strani zahodne koalicije izključeno," dodajajo.