"Vedeli smo, da je nezadovoljstvo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju splošno, a rezultat nas je kljub temu presenetil," je v izjavi za javnost po seji Glavnega stavkovnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) dejal glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj. Glasovanja o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju, h kateremu so v šolskem sindikatu Sviz poleg svojih članov, ki jih je dobrih 32 tisoč, povabili tudi druge zaposlene, se je udeležilo 40.729 zaposlenih. Za stavko je glasovalo 37.248 zaposlenih, kar je 91,4 odstotka vseh, ki so se glasovanja udeležili. Proti stavki je glasovalo 3481 zaposlenih, kar je 8,6 odstotka. Glasovanje je od prejšnjega četrtka do četrtka ta teden potekalo na 731 vzgojno-izobraževalnih zavodih po državi.

"Kot vidite, številka znatno presega naše članstvo v teh zavodih, v katerih se je glasovalo," je dejal Štrukelj. Množičen odziv tudi tistih zaposlenih, ki niso sindikalno organizirani, po besedah glavnega tajnika Sviza kaže na to, kako plebiscitarna je ta odločitev. "Od danes naprej ne bo mogoče več prepričljivo manipulirati z očitki o instrumentalizaciji in politizaciji Sviza, ne bodo več prepričljive diskreditacije, ki jih ženejo različna rumena medijska trobila. Ta se v tem trenutku sesuvajo v prah. Volja, ki jo izraža Sviz, je splošna, plebiscitarna volja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in te številke govorijo same po sebi," je dejal.

Štrukelj: Kar zadeva nas, se lahko pogajanja začnejo ta trenutek

Splošna stavka v vzgoji in izobraževanju se bo začela 9. marca, ko bodo šole in vrtci zaprti, trajala pa bo vse dotlej, dokler vlada s šolniki ne bo sklenila stavkovnega sporazuma. "Stavko bomo prilagajali razmeram glede na potek dogodkov," je napovedal Štrukelj. Ob tem je izrazil željo, da bi bil dogovor z vlado dosežen že pred samim zaprtjem šol, a dodal, da indicev o tem, da bi bila vlada pripravljena prisluhniti in pregledati zahteve zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ni.

Glavni stavkovni odbor je ob napovedi stavke vladi posredoval tudi svoje stavkovne zahteve. "Po predpisih, ki jih ima sama vlada, bi se morala takoj oblikovati v skupino, ki bi morala začeti razreševati naše stavkovne zahteve. Mi bi se morali jutri začeti pogajati z vlado, če bi vlada spoštovala svoja lastna pravila o naših stavkovnih zahtevah. Zato je žogica v celoti na drugi strani – mi čakamo na začetek pogajanj. Kar zadeva nas, se lahko začnejo ta trenutek," je dejal Štrukelj.

Očitki o nespoštljivem odnosu oblasti do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju

Štrukelj je dejal, da je trdno prepričan, da je tako množična podpora stavki v veliki meri posledica "nespoštljivega odnosa vlade do skrajnih naporov, ki jih zaposleni v vrtcih in šolah vlagajo v to, da so vrtci in šole ostali odprti kljub tveganjem, ki so bila v zadnjem obdobju izrazito locirana v vzgoji in izobraževanju." Ob tem je dodal, "da je število bolniških odsotnosti v vrtcih verjetno eno najvišjih v vsem javnem sektorju."

"Prav ta odnos oblasti, ki jih ni mar za te naše napore, oblasti, ki se ne želi z nami pogovarjati, ki ne želi spregovoriti o dodatnih obremenitvah, ki so jih zaposleni od učiteljstva do tehničnega osebja, kuharic, čistilk, računovodstev, pomočnic vzgojiteljic, vzgojiteljic v vrtcih, ravnateljic in ravnateljev vlagali v to, je verjetno botrovalo temu rezultatu," je ocenil. Po njegovih besedah je stavka glas za vrnitev osnovnega dostojanstva zaposlenim v vzgoji in izobraževanju in glas proti nespoštljivemu odnosu vlade do zaposlenih.

Ob tem je Štukelj opozoril, da vladni podatki o plačah v javnem sektorju eksplicitno kažejo na sistematično razvrednotenje dela v vzgoji in izobraževanju. "Od vseh delov javnega sektorja, zlasti če vzamemo tri velike korpuse, je vzgoja in izobraževanje v zadnjih petih, šestih letih rastla trikrat počasneje kot na primer drugi deli javnega sektorja, najbolj izrazito po teh podatkih prav v vojski, kjer so se plače zvišale za 75 odstotkov," je dejal. "Dejstvo, da se kljub temu z nami nihče ne želi pogovarjati, je pač sodu izbilo dno," je dodal.

Sviz vladi postavil dve glavni zahtevi

"Takojšnja sklenitev sporazuma o vrednotenju in plačilu dodatnega dela, ki nastaja z obvladovanjem epidemije v vrtcih in šolah. Druga zahteva je zahteva po zvišanju plač vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, torej tudi vseh hišnikov, čistilk, kuharic, administracije, računovodstva," je za Radio Slovenija še pred sejo glavnega stavkovnega odbora glavni zahtevi naštel glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.

Kot je dejal po seji glavnega stavkovnega odbora, v resnici sploh ne gre za zvišanje plač, ampak za prilagoditev plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju plačam v drugih delih javnega sektorja. Vlada je po njegovih besedah s partikularnimi dvigi plač v različnih delih javnega sektorja "popolnoma razsula plačni sistem na prafaktorje" in "uničila osnovna razmerja med nosilnimi delovnimi mesti in poklici v javnem sektorju". "Povsem metodično gre to uničenje, razsutje teh primerjav v plačnem sistemu na škodo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, v znanosti in v kulturi," je opozoril.

Ministrstvo: Šolnikom smo prisluhnili, z njimi ves čas aktivno sodelujemo

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport obžalujejo odločitev Sviza o stavki, "saj so pogajanja v okviru vladne pogajalske skupine še v teku". Poleg tega se jim zdi to ravnanje v danih razmerah nepotrebno. V odzivu so zapisali, da je splošna preobremenjenost prisotna na vseh ravneh družbe, zato so z vodstvi vzgojno-izobraževalnih zavodov redno v dialogu in jim pomagajo "pri reševanju dilem in izzivov, povezanih z izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja virusa ter tudi z izzivi glede odsotnosti zaposlenih in izvajanjem izobraževanja".

Kot so dodali, so predstavnikom vzgojno-izobraževalnih zavodov prisluhnili in se odzvali v obliki dodatnih zaposlitev in izplačil dodatkov med razglašeno epidemijo covida-19. Za to šolsko leto so izdali sklep o nujnih ukrepih na področju kadrovske problematike, ki so potrebni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov. Tako so se v pedagoški proces lahko vključili študenti, pozneje pa so lahko dodatno zaposlovali tudi svetovalne delavce. Z dodatnim sklepom je ministrstvo omogočilo dodatna sredstva za plačilo nadomeščanj v skupni vrednosti dva milijona evrov, so zapisali v odzivu.

Po navedbah ministrstva so od začetka epidemije za ukrepe, povezane z delom zaradi covida-19, namenili več kot 70 milijonov evrov. Poleg tega so vrtci, osnovne in glasbene šole v obdobju od oktobra 2020 do junija 2021 z naslova izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj še nekaj več kot 149 milijonov evrov. "Trenutno pa dodatka za delo v rizičnih razmerah ni mogoče izplačevati brez razglašene epidemije," so še zapisali.

Glavni republiški odbori sindikatov javnega sektorja se sicer v teh dneh opredeljujejo do tega, da se vlada do torka ni opredelila do njihovih zahtev, ki so jih predstavili na pogajanjih. Zahtevajo dvig uvrstitve vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov in odpravo omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, za vse javne uslužbence. Zahtevajo še, da se določi samodejno usklajevanje vrednosti plačnih razredov. Prav tako pričakujejo, da se vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače.