"Ker mora DZ pri svojem delu zagotavljati načelo odprtosti in javnosti, naj bo tudi današnji dan posebej namenjen poudarjanju demokratičnih vrednot, ki jih zasledujemo in zagovarjamo v tej pomembni instituciji," je povedala podpredsednica DZ-ja in dodala, da je ponosna na to, da hram demokracije vsako leto obišče približno 9000 obiskovalcev.

Sukič je v nagovoru opozorila, da v DZ-ju ne domuje le politika, stavba za svojim pročeljem hrani tudi ogleda vredna umetniška dela. Eno izmed teh predstavlja stenska poslikava z naslovom Zgodovina Slovencev od naselitve do danes, ki jo je v preddverju velike dvorane v letu 1958 naslikal Slavko Pengov, in v časovnem traku prikazuje zgodovino slovenskega naroda, je povedala podpredsednica.

Dodala je, da zato tudi ni naključje, da so se pri gradnji stavbe DZ-ja uporabili domači materiali, kot so marmor, kamen in les. "Marmor vzbuja občutek veličine, kamen simbolizira osnovo, trdnost in trajnost, lesu pa lahko pripišemo značilnost povezanosti oziroma sozvočja z naravo. Lastnosti teh materialov se odražajo tudi v zgodovini in veličini našega naroda, saj smo se za svoj obstoj morali povezovati oziroma biti združeni za to, da smo obstali," je povedala.

Res je, da znotraj DZ-ja razprave včasih ne potekajo v duhu spoštovanja nasprotno mislečih, je poudarila Sukič. "In prav zato lahko dnevi, kot je današnji, predstavljajo vsakoletni opomnik, da se moramo, sploh glede na potek naše zgodovine, vedno znova vračati k osnovnim vrednotam, kot so strpnost, sodelovanje ter spoštovanje vseh in vsakogar, tudi drugače mislečih," je še dodala.

"Naši zanamci se nas ne bodo spominjali po razdvojenosti ter nespoštljivi retoriki, temveč po tem, kaj smo naredili dobrega za svoj obstoj ter našo skupno prihodnost," je poudarila. Dodala pa je še, da se moramo zavedati, da je človekova sreča odvisna od celotne palete odnosov z drugimi, kar je treba negovati sleherni dan in na vseh družbenih ravneh.

Zakon je bil sprejet jeseni leta 2019

Zakon o državnem zboru so poslanci s 73 glasovi za in brez glasu proti sprejeli 22. oktobra 2019. Do tedaj DZ v nasprotju s predsednikom republike, DS-jem, Računskim sodiščem, ustavnim sodiščem, varuhom človekovih pravic, vlado in drugimi za delovanje države pomembnimi institucijami, ni imel svojega zakona. V parlamentarno proceduro ga je vložila skupina 81 poslank in poslancev, ki so bili prepričani, da tudi DZ potrebuje svoj zakon, ki bi konkretneje uredil tisto, česar ne predpisujeta niti ustava niti poslovnik.

Eden od temeljnih ciljev zakona je zagotoviti finančno, upravno in varnostno avtonomijo DZ-ja. Parlament tako samostojno določi sredstva za svoje delovanje, a mora pri določitvi in porabi sredstev upoštevati javnofinančna načela, nad njegovo porabo pa bedi Računsko sodišče.

Zakon med drugim ureja tudi status generalnega sekretarja DZ-ja, okvir organizacije služb DZ-ja in delovna razmerja uslužbencev DZ-ja in poslanskih skupin. V zakonu je opredeljeno tudi varovanje DZ-ja in delo DZ-ja v vojnem ali izrednem stanju. V zakonu so uredili tudi vprašanje hišne preiskave v prostorih DZ-ja, o kateri mora biti o tem, da je sodišče odredilo preiskavo, obveščen predsednik DZ-ja.