Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v primeru nakupa sodne stavbe na Litijski zaznala več korupcijskih tveganj, zato je vladi in ministrstvoma za pravosodje ter finance izdala več priporočil. Zaznala je tudi sum storitve kaznivih dejanj. Na mizo je nadalje dobila prijavo glede zaposlitve državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Damirja Črnčeca v Slovenskem državnem holdingu. To in še marsikaj drugega je predsednik KPK-ja Robert Šumi komentiral v Odmevih. Spraševala je Rosvita Pesek.

Če izhajava iz ene od tez v prispevku: afere, o katerih poročamo že 30 let, dokazujejo, da se politiki ne morejo upreti apetitom po javnem denarju. Katere mehanizme bi morali vzpostaviti, da tega ne bi bilo več mogoče početi?
Mehanizmi so vzpostavljeni, je pa to vprašanje bolj povezano z osebno zrelostjo ljudi, ki so politiki ...

... recimo, kateri mehanizmi so vzpostavljeni?
Integriteta, odgovornost, transparentnost. Če bi spoštovali to, da je treba z javnim denarjem ravnati kot dober gospodar, torej tako kot ravnaš s svojim, potem ne bi imeli toliko afer. Ko pa prideš na položaj in to pozabiš ali pa sploh ne veš, da moraš ravnati kot dober gospodar, se pojavijo težave.

Kaj pa sankcije? Jih imamo?
Nimamo takšnih sankcij, da bi ljudi lahko zapirali. To je v pristojnosti sodišča. Mi stavimo na to, da če bi se skozi generacije okrepilo zavedanje, kaj pomeni država, da je to naša skupna last, da ni država nikogaršnji plen, potem bi bilo zagotovo bolje. Zato veliko vlagamo v otroke, ampak je treba počakati generacije. Čez noč ne gre.

Sorodna novica Direktor Spirita Rok Capl bo zaradi domnevnih nepravilnosti pri razpisu ponudil odstop

Sorodna novica Po kom bo udaril nepremičninski davek in kje država najema nepremičnine

Gospod Penko je povedal: dokler bo država plen politične oblasti, ne bo napredka v boju proti korupciji. Verjetno lahko tudi rečemo, da ne bo vsakršnega napredka. Komaj ste po letu dni končali zadevo Litijska, imate na mizi že novo zadevo, ki se tiče SD-ja. To je agencija Spirit. Kaj vi na prvi pogled menite o javnem razpisu, kjer se znatne vsote denarja na papirju namenijo tistim, ki jih je komaj pet v podjetju, in to dvema podjetjema. Tako velike vsote, ki daleč presegajo Litijsko.
Žal je to praksa, ki se ponavlja. Tudi v času covida smo lahko videli, da so se določenim podjetjem, ki so bila ustanovljena čez noč, podelila sredstva. In tako dalje. Vzorec torej ni nov, ampak se ponavlja. Na področju javnih naročil so pa visoka tveganja, ker je zadaj veliko denarja. Ko se odločevalci povežejo s tistimi ponudniki, potem pride do takšnih praks. To je žalostno, ker smo si tukaj res že obetali, da smo se mogoče premaknili korak, dva naprej na podlagi številnih priporočil, ki jih je izdala naša komisija. Ne nazadnje imamo organe, ki tudi nadzirajo javno naročanje, pa stvari še vedno uhajajo izpod rok.

Tolikokrat smo popravljali te javne razpise. A so merila popolnoma ohlapno narejena?
Tveganja so predvsem v predrazpisni fazi, ko se ljudje lahko že med sabo dogovorijo, kaj se bo sploh kupovalo in kako. Treba je vedeti, da še tako dober zakon vedno izvajajo ljudje. Spet pridemo do vprašanja kulture: kdo so ti ljudje in kako gledajo na javno premoženje.

Sorodna novica Na KPK-ju prejeli prijavo glede zaposlitve Črnčeca v SDH-ju. Politični odzivi so različni.

Na mizo ste dobili zadevo Črnčec, ko visoki politik odhaja v gospodarstvo oziroma v podjetje, katerega skupščina je v resnici vlada. Slišali ste očitke: kratek razpis SDH-ja, on ne želi ničesar odgovarjati. Kako ocenjujete to zadevo?
Preverili bomo, ali je bilo to dejansko narejeno tako, kot mora biti. Vnaprej ne morem komentirati. Lahko pa rečem, da se mi ne slepimo, da politika ne bo vplivala na to, kdo je imenovan na najvišje funkcije, ki so v državni lasti. Si pa seveda ne samo želimo, ampak tudi pričakujemo od odločevalcev, da bodo upoštevali kompetence teh ljudi, se pravi strokovne, osebnostne kompetence. Če bi se samo to upoštevalo, bi bilo precej bolje. Ker če je kompetenten posameznik na funkciji, potem tudi opravlja svoj posel skladno s poslanstvom tiste institucije. Veliko vprašanje je, ali je bilo v tem primeru tako.

Sorodna novica Han: Včasih damo na ljudi etiketo, ker so člani stranke. A pomembno je, da imamo iste vatle za vse.

Včeraj je bil gost minister Matjaž Han. Ena njegova izjava me je zmotila, ko smo ga vprašali o tem odhodu s politične funkcije v gospodarstvo. Rekel je: včasih je bila to tabutema, zdaj bomo pa morali biti pri novi vladi pri tej zadevi tiho. To je napačen signal: ne bomo več mogli govoriti in se razburjati, ker smo mi zdaj to naredili.
Ne vem, ali je to nova praksa. Po mojih sicer ne tako dolgoletnih izkušnjah je to vzorec, ki se vleče skozi leta, da si pač politika zelo težko dopusti, da bi samo kompetentni strokovni kadri zasedali najvišje funkcije. Imajo apetite, da to nadzirajo.

Ampak kje bi morali tu narediti črto? In kdo?
Tu je v prvi vrsti politika, vlada, ki predlaga zakonodajo. Seveda bi se morala distancirati od teh apetitov po obvladovanju družb v državni lasti. Tam je res veliko premoženja ...

V SDH-ju ga je največ, vse, kar imamo.
Tako je, to je 12 in več milijard. Treba je vedeti, da bo od tega, kako bomo ravnali s tem premoženjem, odvisna naša prihodnost. Ne samo, da želimo, upravičeno pričakujemo, da bodo to najkompetentnejši ljudje z najvišjo stopnjo integritete, odgovornosti, transparentnosti, torej pošteni ljudje, ki bodo pošteno ravnali.

Sorodna novica KPK izdal več priporočil zaradi korupcijskih tveganj, ministrstvo pripravlja spremembe zakonodaje

Skoraj leto je trajalo, da ste končali zadevo Litijska. Trije so odšli: Gojkovič, Šoltes, Dominika Švarc Pipan. Zaznali ste več korupcijskih tveganj. Niste pa zaznali kršitev, za katere je pristojna komisija. Nam lahko ta sklep pojasnite?
Mi bi lahko – na primer – preiskovali sum kršitve integritete, ampak ta je že akumulirana v sum storitve kaznivega dejanja. Ko policija, tožilstvo opravljata svoje delo, mi ne podvajamo svojega postopka ...

... ga ne smete, morate prepustiti njim?
Ni smisla v tem, da bi mi rekli, da je šlo v tem primeru za kršitev integritete, če poteka preiskava suma storitve kaznivega dejanja. Če na primer hipotetično rečemo, da bo to kaznivo dejanje dokazano, bo v tem samodejno akumulirano, da je bila storjena kršitev integritete. Ker kršitev integritete je kršitev pričakovanega ravnanja, torej, da ti ne narediš nečesa, česar ne smeš. Od tebe se pričakuje, da boš ravnal vestno, odgovorno, profesionalno in ne boš zapadel v to polje, da boš ravnal na primer koruptivno. Ko mi rečemo, da gre za korupcijo ... To je treba pravni državi dokazati na sodišču. Če ni sumov storitve kaznivega dejanja, ko policija ne dela svojega posla, potem mi kršitve integritete obravnavamo. Ko jih dokažemo, gre običajno za prekoračitev nekih pooblastil oziroma da si storil nekaj v korist nekoga, si ga privilegiral. Tisto, česar ne dokažemo, je, kakšna je korist. In če bi dokazali to, kaj si dobil v zameno za neki privilegij, bi znova imeli na mizi sum storitve kaznivega dejanja.