Referendum so zahtevali poslanci SNS-a in SDS-a, nepovezani poslanec Andrej Magajna in narodnostni poslanec Roberto Batelli. Večina poslancev je nato odločila, da zahtevo za razpis referenduma posreduje ustavnemu sodišču.

Novela zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva sicer omejuje dostop do podatkov nekdanjih obveščevalno-varnostnih služb, ki so občutljivi zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti. Dostop bi v skladu z zakonom imela le posebna komisija, a se v opoziciji s tem ne strinjajo. Menijo, da bi morali biti arhivi javno dostopni.
"Odločitev ustavnega sodišča (US) je bila pričakovana. Nezakonito zapiranje arhivov nekdanje tajne politične policije SDV je posmeh pravni državi. Prilagajanje zakona o arhivih zaradi zaščite sporne preteklosti predsednika Danila Türka prav tako," so odločitev že pozdravili v SDS-u.
Koalicija: Odločitev je treba spoštovati
V koaliciji nad odločitvijo US-ja niso presenečeni in dodajajo, da je treba sprejeto odločitev spoštovati. Vodja poslancev Zaresa Franco Juri pa je opozoril na možnost zlorab pravila, da referendum lahko predlaga 30 poslancev. "Ta praksa utegne blokirati delovanje države, vlade, kajti na podlagi volje poslancev gre lahko na referendum 'praktično' vsak zakon," meni Juri.
Jelinčič: Drugačna odločitev bi bila znak prikrivanja
Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je odločitev označil kot logično in pravilno. Če bi ustavno sodišče odločilo drugače, bi kršilo osnovne človekove pravice do informiranosti, je menil. Obenem bi s tem po njegovih besedah potrdilo tezo, da hoče vlada določene zadeve skriti.

V SLS-u so ob odločitvi znova ponovili svoje stališče, da so proti poplavi referendumov. "Je pa res, da se obenem zavzemamo za to, da referendum ostane neka ustavna pravica ljudi do odločanja in da je to pravico treba absolutno braniti," pravijo v SLS-u.
Ude: Sodišče je jasno pokazalo, da ne prevzema funkcije odločevalca
"Ustavno sodišče je pokazalo, da ne bo prevzemalo funkcije tistih, ki dovoljujejo ali prepovedujejo referendume," je odločitev komentiral ustavni pravnik Lojze Ude. Kot je pojasnil, je ustavno sodišče odločilo, da ne bo tisto, ki po tekočem traku sprejema ali zavrača referendume v zakonodajnih postopkih in s tem prevzema odgovornost, ki jo morajo nositi državni svet in predlagatelji referenduma.
Ob tem dodaja, da je protiustavno z referendumi izpodbijati zakone, ki izvršujejo odločbe ustavnega sodišča, kot je bilo to v primeru zakona o izbrisanih. Ude še opozarja, da se zdi določba, ki poslancem, ki so v DZ-ju preglasovani, omogoča, da nato predlagajo referendum, sporna vsem pravnikom, po njegovem mnenju pa je celo "absurdna".