"Te podobe so zapisane v naš kolektivni spomin, v našo identiteto in dolžnost vseh nas, še posebej vseh tistih, katerih beseda seže v javni prostor, je, da poskrbimo, da ta spomin ne zbledi," je dejal varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Opozoril je, da se v Sloveniji sicer radi pohvalimo, kako strpni smo, da nas kulturna raznolikost bogati, a da ne ravnamo tako v vsakodnevnem življenju. Kot primer je navedel družbena omrežja in spletne komentarje, kjer vidi ksenofobijo, nestrpnost do drugače mislečih, do ljudi z različnimi svetovnonazorskimi pogledi, diskriminacijo in fanatizme.

"Temu se moramo odločno zoperstaviti," je pozval na prireditvi v organizaciji Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja v okviru ZZB za vrednote NOB Slovenije.

Pri tem pa je Svetina spomnil, da je treba začeti pri sebi, sploh če želimo to zahtevati od drugih. "Zavedajmo se, da imajo naše besede in dejanja neprecenljivo moč – tega nas uči zgodovina – ter da je zaradi naših brezvestnih ravnanj lahko prizadeto dostojanstvo posameznika ali skupine ljudi," je dodal.

Besede in dejanja imajo posledice

"Verjamem, da če bi se pogosteje zavedali posledic naših besed in dejanj, ki jih namerno ali nenamerno povzročamo sočloveku, bi bili vsekakor bolj strpni. Strpnost pa ni prizanesljivost, prijaznost ali popustljivost, ampak aktiven, dvosmeren odnos. Odnos, ki spodbuja priznavanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsakogar in vseh," je povedal v nagovoru.

Predsednik Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Jani Alič pa je opozoril, da v Sloveniji nekateri zlorabljajo zgodovinske dogodke za zagotavljanje političnih in osebnih ciljev.

Podobno je po prireditvi ocenil predsednik republike Borut Pahor, ko je dejal, da je treba paziti, da se tovrstne spominske prireditve ne izkoriščajo za dnevnopolitične cilje. "Spominske slovesnosti skušajo ohranjati pieteto v našem kolektivnem spominu, hkrati pa, ko se umaknejo dnevni politiki, nagovorijo široko javnost, tudi mlade, s solidarnostjo, sožitjem," je dejal.

Prepričan je, da je treba generacije, ki niso doživele teh grozot, opomniti, kam vodita nestrpnost in sovraštvo. To je po njegovih besedah mogoče tudi tako, da se v trenutke trpljenja, ki ga morajo vsebovati takšne spominske slovesnosti, da neki navdihujoč primer dobrih praks, s katerimi bi se lažje nagovorilo tudi mlade, ki v prihodnosti vidijo upanje in ne strah.

Ministrsko zasedanje v Bruslju

Zunanji minister Miro Cerar se danes v Bruslju udeležuje ministrskega zasedanja Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA). Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, si Slovenija kot članica IHRA prizadeva za ohranjanje zgodovinskega spomina na holokavst in spoštovanje žrtev nacizma in fašizma. Cerar je v kratkem nagovoru poudaril, da so vzpon fašizma na naših tleh začutili s požigom Narodnega doma v Trstu, katerega 100. obletnico zaznamujemo letos. Ob tem je podal zaveze Slovenije k ohranjanju zavedanja in zgodovinskih virov o holokavstu, genocidu nad Romi in preganjanju drugih žrtev.

Ministri bodo na zasedanju po napovedih sprejeli deklaracijo, v kateri izražajo politično podporo prizadevanjem IHRA o raziskovanju in izobraževanju ter spominjanju, podporo prizadevanjem za ohranjanje zgodovinskih virov o preganjanju žrtev, za katero so bili odgovorni nacistična Nemčija, njeni fašistični in skrajni nacionalistični zavezniki ter drugi kolaboranti, in obsodbo sodobnega antisemitizma.

IHRA, ki je bila ustanovljena leta 1998, združuje 34 sodelujočih držav, eno pridruženo državo, sedem držav opazovalk in osem stalnih mednarodnih partnerjev, med njimi EU. Slovenija je članica zveze od leta 2011.

Dan spomina razglašen leta 2005

Združeni narodi so 1. novembra 2005 razglasili 27. januar za dan spomina na žrtve holokavsta. To je dan, ko so pripadniki Rdeče armade leta 1945 osvobodili največje nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz. Od leta 2008 dan spomina obeležujemo tudi v Sloveniji.

V Auschwitzu je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi; Judov, pa tudi pripadnikov 26 drugih narodov, večinoma slovanskih, med njimi je bilo tudi 1.700 Slovencev.

V holokavstu je umrlo skupaj okoli šest milijonov Judov, pa tudi pet milijonov Slovanov, več sto tisoč Romov, več sto tisoč duševno in telesno prizadetih ter več tisoč homoseksualcev. V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih 63.000 slovenskih internirancev. 12.000 se jih nikoli ni vrnilo.