Zahteve po odpravi plačnih nesorazmerij, usklajevanju plač z inflacijo in utrjevanju strokovnih nazivov so pred vladnim poslopjem izrazili opremljeni s transparenti, piščalkami in trobljami.

Glavnino so predstavljali sindikalne zaupnice in zaupniki Sindikata vzgoje, izobraževanja in kulture Slovenije (Sviz), ki je protest organiziral. Ob njih se je shoda udeležilo tudi po nekaj članov sindikata iz vsakega zavoda, kjer je Sviz organiziran.

Kot je poudaril glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj, želijo vladi sporočiti, da je njen predlog za odpravo plačnih nesorazmerij za njihove člane – teh je več kot 36.000 – povsem nesprejemljiv. Ne odpravlja, ampak jih ohranja in prenaša v nov plačni sistem, na delovnih mestih s strokovnimi nazivi v vzgoji in izobraževanju ter kulturi pa nesorazmerja celo povečuje, je pojasnila predsednica glavnega odbora Sviza Marjana Kolar.

Po njenih besedah so predlog zavrnili, a žal niso dobili občutka, da jih vlada jemlje resno. Če jim vlada tokrat ne bo prisluhnila, pa se jih bo prihodnjič zbralo več in takrat morda to ne bo shod, ampak morda odmrznitev stavke, so napovedali.

Zahtevajo odpravo plačnih zaostankov za zaposlene v šolstvu, znanosti in kulturi, ohranitev in utrjevanje strokovnih nazivov v šolstvu in kulturi, prednostno odpravo plačnih nesorazmerij v spodnji tretjini plačne lestvice, zlasti za skupino J, ter sprotno usklajevanje osnovnih plač zaposlenih v javnem sektorju z inflacijo, je Kolar strnila njihove zahteve.

Zbrani pa so s transparenti vladi tudi sporočali, da šolstvo razpada, in pozvali, naj ga ne rešuje na njihovih plečih. Spraševali so se, "komu koristi uničenje javnega šolstva in kdo bo učil naše otroke". Da je v igri mnogo več kot zgolj gole plače, je poudaril tudi Štrukelj in dodal, da že ves čas poskušajo dopovedati oblastem in celotnemu političnemu razredu, da razvrednotenje pedagoškega, znanstvenega, strokovnega in ustvarjalnega dela pomeni, "da pod vprašaj postavljamo našo prihodnost, uravnotežen razvoj, novo vedenje in znanje in nujno potrebno refleksijo družbe, da se s tem odnosom ogroža prihodnja kakovost življenja našega prebivalstva, ki ga brez ustreznega položaja teh treh dejavnosti ni in ne bo".

"V primerjavi s ceno, ki jo bo naša družba plačala za to neumnost, za razvrednotenje strokovnih nazivov, je privarčevanih nekaj proračunskih milijonov naravnost absurdno in je hkrati tudi zgovorna ilustracija kratkovidnosti oblasti," je prepričan Štrukelj.

Pri tem je opozoril, da smo v vzgoji in izobraževanju soočeni z največjo in najbolj kompleksno krizo po osamosvojitvi, pri čemer je pomanjkanje učiteljstva in drugega osebja najočitnejša, a še zdaleč ne edina težava. Poudaril je, da v Svizu kategorično nasprotujejo, da lahko uči vsak, ki ima pet minut časa.

Podporo shodu so izrazili tudi v več sindikatih. "Mi smo z vami in mi stojimo za vami," je zbranim sporočila podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Irena Ilešič Čujovič in napovedala skupen boj za predstavljene sindikalne zahteve. Vseh osem sindikatov, združenih v konfederacijo, med katerimi je tudi Sviz, bo po njenih besedah trdno vztrajalo pri svojih stališčih – tako za pogajalsko mizo kot na ulici.

Ministrstvo: Predlog razumemo kot izhodišče za pogajanja s sindikati

Kot so za Radio Slovenija sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, priznavajo vlogo strokovnih nazivov v vzgoji in izobraževanju. Dodali so, da v pripravi predloga, ki je bil podan sindikatom sredi septembra, ministrstvo ni sodelovalo, predlog pa razumejo kot izhodišče vlade za pogajanja s sindikati, h kateremu so že predlagali spremembe.

Da si prizadevajo za izboljšanje delovnih razmer in odpravo plačnih nesorazmerij v kulturi, so sporočili tudi z ministrstva za kulturo. Kljub prizadevanjem pa pogajanja o novem plačnem sistemu za zdaj stojijo.

Ministrstvo za javno upravo poziva k pogajanjem

Na ministrstvu za javno upravo pa poudarjajo, da je edino pravo mesto za soočanje mnenj, argumentov in nasprotnih predlogov obeh pogajalskih strani vedno in samo za pogajalsko mizo, kjer je mogoče najti in doreči rešitve.

Ob tem dodajajo, da je izražanje različnih stališč brez dvoma legitimno, vseeno pa je smisel tokratnega protesta težko razumeti, še posebej ob tem, da je prav sindikalna stran na zadnji pogajalski seji 9. oktobra sporočila, da se pogajanj do nadaljnjega ne bodo udeleževali niti dajali odzivov na vladne predloge oziroma da ne bodo sami pošiljali drugih predlogov v povezavi z odprtimi vprašanji v pogajalskem procesu.

Na omenjeni seji je vladna stran predlagala, da bi se pogajanja na temo usklajevanja še ne usklajenih delov novega zakona o plačnem sistemu javnega sektorja in tudi glede odprave plačnih nesorazmerij in spremenjenih vrednotenj delovnih mest v javnem sektorju nadaljevala.

Obe sindikalni pogajalski skupini sta takrat izrecno poudarili, da se, dokler od vlade ne dobijo pisnega zagotovila o črtanju zanje nesprejemljivega člena zakona o izvrševanju proračuna, ki določa, da se v letu 2024 vrednosti plačnih razredov v plačni lestvici ne bodo usklajevale, ne bodo udeleževali pogajanj niti ne bodo dajali nobenih odzivov ali nasprotnih predlogov na predloge vlade, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za nadaljevanje pogajanj.

Kot zagotavljajo na ministrstvu za javno upravo, je vsekakor želja in interes vladne pogajalske strani, verjamejo pa, da tudi sindikalne, da se pogajanja v konstruktivnem dialogu in za pogajalsko mizo nadaljujejo in ob kompromisnih rešitvah tudi čim prej uspešno zaključijo v dobro vseh zaposlenih v javnem sektorju.

Na protestni shod se je odzvala tudi ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko. Poudarila je, da se Levica že ves čas zavzema za tiste, ki so v javnem sektorju najslabše plačani, in za zaščito delavskih pravic.

"Ravno zato smo pravkar sprejeli pomembne spremembe zakona o delovnih razmerjih. Prav tako je naša dolgoletna pobuda, ki smo jo v pogajanjih tudi sprejeli, ta, da je prvi plačni razred, ki je na dnu lestvice javnih uslužbencev, izenačen z minimalno plačo," je zapisala in poudarila, da je za delovanje javnih zavodov v kulturi strokovni kader ključen in mora biti zato tudi ustrezno plačan. Pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij sicer še potekajo, z vidika resornega ministrstva pa podpirajo zvišanje plačnih razredov strokovnih delovnih mest, tudi za tiste z nazivi, je še zapisala v odzivu.

Protestnemu shodu Sviza tudi podpora Počivavškove pogajalske skupine

Današnjemu protestnemu shodu Sviza so podporo izrazili tudi v pogajalski skupini dela reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Čeprav so njihovi pogledi na odpravo plačnih nesorazmerij različni od pogledov Sviza, pa delijo nezadovoljstvo z vladnimi predlogi in z odlašanjem zaključka pogajanj.

Kot so navedli v sporočilu za javnost, se strinjajo z osnovno zahtevo, da je nesorazmerja, ki so nastala v celotnem javnem sektorju, treba čim prej odpraviti, se dogovoriti o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, v času do in med implementacijo novega plačnega sistema ter odpravo plačnih nesorazmerij pa zagotoviti redno usklajevanje vrednosti plačnih razredov.

Shod razumejo kot legitimen izraz nezadovoljstva z vladnimi predlogi za odpravo plačnih nesorazmerij, do katerega so bili kritični sindikati iz tako rekoč vseh dejavnosti javnega sektorja.

"Sindikati, ki delujemo v okviru pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, delimo to nezadovoljstvo in zagotovo je pričakovati še več tovrstnih dejavnosti, če bo vlada vztrajala pri enostranskih potezah, kot so predlog uzakonitve zamrznitve usklajevanja plačne lestvice, in če bodo pogajanja še naprej vztrajala na mrtvi točki," so še zapisali.

Podporo protestu in zahtevam Sviza izrazili tudi v ZSSS-ju

Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je ob protestnem shodu podporo izrazila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "Prav je, da vlada sliši, da v času draginje in pomanjkanja kadrov ni prav varčevati na plečih javnih uslužbencev in uslužbenk," so sporočili.

Kot so še zapisali, je prav, da se Sviz bori "za več in za bolje" za vse zaposlene v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi ter da vlada razume, da se ne strinjajo "z njenim odstopom od dogovorjene odprave plačnih nesorazmerij in s prenašanjem neupravičenih zaostankov pri plačah večine zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi v nov plačni sistem".

Svizu so v ZSSS-ju podporo izrazili pri njegovi zavrnitvi razvrednotenja strokovnih nazivov, ustvarjanja razlik med učitelji in drugimi strokovnimi delavci, nesprejemljivo dolgega prehodnega obdobja za odpravo plačnih nesorazmerij in napovedi, da bo vrednost plačnih razredov, kljub še vedno visoki inflaciji, ostala do leta 2028 nespremenjena. Kot so dodali, bi to najizraziteje ogrozilo materialni položaj najslabše plačanih, torej zaposlenih v plačni skupini J.

Podporo je Svizu sicer izrazila tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, katere član je tudi Sviz, in v pogajalski skupini dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek.

Ob podpori pa so v več sindikatih izpostavili, da so tudi sami nezadovoljni in da pričakujejo odpravo plačnih nesorazmerij in usklajevanje plač z inflacijo.