Tanja Fajon je postala prva ženska na čelu Socialnih demokratov. Vodenje stranke je začasno prevzela že maja letos po odstopu Dejana Židana, na kongresu pa je dobila mandat predsednice. Vodstvo SD-ja in kandidati za voljene funkcije so kongres nagovarjali in spremljali iz dvorane Viba filma v Ljubljani. Kongres je sestavljalo 413 delegatk in delegatov, ki so bili v dogajanje vključeni digitalno, novo predsednico pa so izbrali prek e-volitev.

Fajonova je v nagovoru po izvolitvi izrazila ponos, da je prva ženska predsednica v dolgi zgodovini stranke. Ocenila je, da so z današnjim volilnim kongresom, ki je zaradi epidemioloških razmer potekal na daljavo, dokazali, da jih izzivi ne ustavijo, temveč jih povezujejo, da stranko in državo spremenijo na bolje. Po njenih besedah je prišel čas za odločitev, ali bo Slovenija korakala po poti razgradnje vseh vrednot ali pa bo vztrajala, da iz časa, ki je pred njo, naredi razvojno desetletje.

"Slovenijo želim v naslednjem desetletju popeljati med 10 najuspešnejših držav sveta. Ambiciozno, a uresničljivo," je bila odločna po kongresni zmagi. Napovedala je, da bo stranko vodila kulturno in vključujoče, in članom zagotovila, da so vse njihove pripombe slišane. Fajonova si z vodenjem SD-ja želi obuditi zaupanje med ljudmi, saj v slovenski javnosti vidi precej nezaupanja, apatije in nezadovoljstva. Želi si drugačne politike, ki jo bo oblikovala skupaj z ljudmi, tudi z odrinjenimi skupinami civilne družbe. Pot, na kateri je Slovenija s trenutno vlado, pa ni njena pot, je poudarila. Namesto tega podpira program SD-ja, ki temelji na vzpostavitvi socialne varnosti za vse ljudi.

Ponovila je očitke aktualni vladi o napadih na medije, na pravosodje in policijo, o grobem kadrovanju in nedopustni represiji. Tej smo bili po njenih besedah priča ob posredovanju policije na petkovih protestih. Ob tej priložnosti je odgovorila tudi na očitke v nagovoru njenega protikandidata, poslanca SD-ja Janija Prednika. Ta je namreč v nagovoru vprašal, čemu se SD predstavlja kot stranka, ki bo vodila vlado, če naslednji dan podpre tehničnega mandatarja, ne da bi imeli zagotovljene glasove za prevzem oblasti.

Fajonova je poudarila, da trenutno nismo v predvolilnem obdobju, saj je do rednih volitev še leto in pol. Si pa v SD-ju želijo zamenjave te vlade in na mizi je "resen predlog za konstruktivno nezaupnico". Kot je poudarila, jih ta možnost lahko še utrdi. Ko bo prišel čas volitev, pa bodo v SD-ju nanje poslali najboljšo listo kandidatk in kandidatov ter se pripravili na zmago, je napovedala. Da je nekaj manj kot tretjina delegatov podprla njenega protikandidata Prednika, je po besedah Fajonove sporočilo, ki ga jemlje resno in ki ga pripisuje tudi trenjem med terenom in centralo. Vendar pa je to ne skrbi, napovedala je tudi skorajšnji obisk organizacij stranke po državi.

Na digitalnem volilnem kongresu so v SD-ju volili tudi podpredsednico stranke. Na podpredsedniškem mestu se je Andreji Katič, Jerneju Pikalu in Matjažu Nemcu pridružila Dominika Švarc Pipan, ki je z glasovi 238 delegatov v prvem krogu premagala Damjano Škrlj (69 glasov) in Živo Vidmar (68 glasov).

Za novo članico predsedstva pa so delegati izvolili Ajdo Žižek, ki je v drugem krogu volitev s 181 glasovi premagala Aleksandro Vasiljević, ki je prejela 177 glasov.

Židan zadovoljen z izvolitvijo Fajonove, Levanič za združitev moči

Nekdanji predsednik SD-ja Dejan Židan je z zadovoljstvom pospremil tudi formalno izvolitev Tanje Fajon za njegovo naslednico na čelu stranke. Kot je dejal, Slovenija potrebuje voditeljico, ki je državo sposobna vrniti na "moderno in pravo pot". Po besedah Židana, ki se je s čela stranke umaknil maja letos, sta dva kandidata za predsedniško mesto pokazala na notranjo moč in demokratičnost znotraj stranke. Vendarle pa je njegovo podporo ves čas imela Fajonova.

"V njej vidim človeka, ki se dobro znajde v slovenskem in mednarodnem političnem prostoru," je dejal. Ocenjuje namreč, da po koncu aktualne vlade potrebujejo voditeljico s sposobnostmi, da Slovenijo vrne na moderno in pravo pot, kar da si želi večina državljanov. Prednik je po Židanovi oceni mlad in obetaven politik, ki zelo jasno in artikulirano zastopa interese Koroške in socialne demokracije. Podpora, ki so jo delegati izkazali Predniku, kot pravi Židan, kaže na željo po kadrovski prenovi stranke, obenem pa je zelo glasno opozorilo regij, da postajamo zelo centralizirana družba. Tudi znotraj stranke je vedno bolj prisotno stališče, da mora biti regionalizirana, je še dejal.

Glavni tajnik SD-ja Dejan Levanič je po kongresu, kot je pojasnil, Fajonovi čestital za zmago, Predniku pa za dober izid. Po njegovi oceni je bilo veliko dela opravljenega tudi na terenu in se je pokazala "neka dinamika". Ob koncu kongresa pa je po njegovih besedah čas, da se združijo moči oz. da stranka čim enotneje nadaljuje svojo pot.

Tudi Levanič je potrdil, da izid glasovanja oz. dejstvo, da je več kot četrtino glasov delegatov prejel Jani Prednik, jemljejo resno. Vendarle pa teren po njegovi oceni tako ne sporoča le nezadovoljstva, ampak morda tudi naklonjenost neki mlajši generaciji in njenim idejam. Kar je bilo izpostavljeno s terena, pa so po besedah Levaniča slišali in se bodo temu tudi posvetili.
Na vprašanje, ali kot glavni tajnik ostaja v ožji ekipi Fajonove, pa je Levanič odvrnil, da se "generalni sekretar SD-ja voli na kongresu stranke". Po statutu stranke bo prihodnji kongres najpozneje sicer pol leta po naslednjih parlamentarnih volitvah.

Cilj na volitvah je jasen – zmaga stranke SD

Zmaga Tanje Fajon, ki bo SD popeljala tudi na parlamentarne volitve, je bila pričakovana. Evropska poslanka je pred izvolitvijo v nagovoru delegatom poudarila, da si želi pridobiti zaupanje članstva za nadaljevanje štirimesečnega dela, ki je bilo sicer kratko, a plodno. Svoje programske usmeritve je zajela v treh točkah.

Slovenija je danes po njenih besedah na razpotju, razklana in ustrahovana. Represivna vlada je "izgubila vrednote, izgubila je orientacijo". Državljani pričakujejo jasne odgovore in uresničljive rešitve, je poudarila Fajonova in dodala, da želi Slovenijo voditi v razvojno desetletje. Spomnila je, da je vodenje stranke prevzela v obdobju, ko je bila opozicija razklana, njene pobude za sodelovanje in vztrajnost pa so po njenih besedah pripeljale do tega, da imajo štiri opozicijske stranke danes "soglasje o programski vsebini in ključnih projektih za novo vlado". SD je po njenih besedah povezovalec levega pola in najmočnejši člen na levi sredini. Njen cilj na prihodnjih volitvah pa je jasen – zmaga SD-ja.

Zagotovila je tudi, da bo prisluhnila članicam in članom oz. njihovim opozorilom o pomanjkljivostih v stranki. V ta namen je že začrtala nekaj ukrepov, med katerimi je poudarila predvsem izboljšanje komunikacije in transparentnosti na vseh ravneh. V soočenju s Prednikom je Fajonova med izzivi navedla še povrnitev zaupanja ljudi v politiko. SD ima odličen in jasen program, ki temelji na vzpostavitvi socialne varnosti za vse ljudi, pa tudi odlično ekipo, vključno s poslansko skupino.

Prednik želel dati večjo pozornost terenu

Njen proti kandidat Jani Prednik je delegate nagovoril z bolj kritičnimi besedami. "Kongres je priložnost, da sami sebi nastavimo ogledalo. Da se vprašamo, zakaj se namesto resne politike včasih gremo piarovsko politiko, da se odzivamo na drobtinice, ki nam jih nastavljajo politični tekmeci in se mečemo v bazen, ne da bi se prepričali, ali je v njem voda," je dejal.

Sprašuje se, ali niso sposobni resne analize razmer in ali nimajo lastne drže in ciljev. "Čemu služijo najave interpelacij in ustavne obtožbe, če jih ne moremo izpeljati? Kako to, da se je pridobljena javnomnenjska podpora že v nekaj mesecih po zamenjavi predsednika raztopila? Čemu se predstavljamo kot stranka, ki bo vodila vlado, če naslednji dan podpremo tehničnega mandatarja, ne da bi imeli zagotovljene glasove za prevzem oblasti?" je bil kritičen.

Kot je dodal, je povezovanje opozicije pred volitvami pomembno, a ne za ceno lastne identitete in brez trdnih osnov. Ocenjuje, da stranka stagnira in zamuja priložnosti za urejanje vprašanj, ki so jih desetletja zanemarjali. Poudaril je, da je zadane cilje treba uresničiti in za njimi stati, ne da bi jih bili pripravljeni žrtvovati za politične kupčije.

"Včasih se zdi, da živimo v lastnem ideološkem mehurčku in smo nehali poslušati teren," je poudaril. Če bi ga, bi po njegovem mnenju vedeli, kako ljudje opuščajo upanje v možnost dostojnega življenja. Napovedal je, da bi kot predsednik stranko prenovil tako, da ne bi bilo več vprašanje, kolikokrat so se šli na teren prepričat, kaj tare ljudi.

Levanič: "Možnost biti izvoljen ima vsak"

Po besedah glavnega tajnika SD-ja Dejana Levaniča so z digitalnim kongresom, ki je bil prvi tak dogodek v državi, poglobili vključenost članstva in uvedli neposredne oblike sodelovanja članstva pri sprejemanju odločitev in oblikovanju politik. Epidemija koronavirusne bolezni 19 je po njegovem mnenju te procese pospešila, saj je stranka vrsto dejavnosti digitalizirala in tako omogočila vključevanje večjega števila ljudi v sprejemanje odločitev.

Levanič je pred začetkom kongresa zatrdil, da je nemogoče, da bi bilo kar koli narobe pri glasovanju. "Takšne blamaže si ne bi privoščili, da bi kakor koli posegali v samo glasovanje. Volilna komisija ima natančna navodila, kako mora anonimno izpeljati glasovanje. Vsak delegat bo prek svoje kode lahko pozneje preveril svojo glasovnico in preveril, ali je res oddal takšen glas, kot je," je pojasnil.

Na vprašanje, ali je Prednik resna konkurenca Fajonovi, je Levanič poudaril, da v stranki vsakega, ki se odloči za kandidaturo, jemljejo resno in mu omogočijo enakopravno volilno tekmo. Kot je dejal, ne podcenjujejo nobenega kandidata. "Zgodovina SD-ja priča o tem, da ima vsak možnost biti izvoljen," je spomnil.

Brglez izrazil podporo Tanji Fajon

Evropski poslanec Milan Brglez je pred začetkom kongresa podporo izrazil kandidatki Tanji Fajon. "Pričakujem predvsem politiko, ki bo razumela tudi slovensko situacijo, to, kar se dogaja v opoziciji, in iz tega črpala energijo, ki jo potrebuje za zmago na naslednjih volitvah," je povedal Brglez. Ali je vlado mogoče zamenjati že pred tem, bo po njegovih besedah pokazala volilna aritmetika. "Toliko časa sem bil v slovenski politiki, da vem, da to niti približno ni preprosto," je dejal.

Koalicija ustavnega loka na čelu z ekonomistom Jožetom P. Damijanom je po njegovih besedah potencialno dobra vmesna rešitev. Lahko pa je sodelovanje tistih, ki morajo sodelovati, da bi Slovenijo obrnili v drugačno smer, tudi dobra dolgoročna rešitev, je dodal. Damijan je v videonagovoru tudi pozdravil udeležence digitalnega kongresa, ki ga je označil za pomemben korak pri oblikovanju nove alternative za Slovenijo. "Vemo, da je ta nujno potrebna, da zaščitimo ustavo, zavarujemo ljudi pred epidemijo, okrepimo naše javne storitve in javno infrastrukturo ter izkoristimo priložnosti, ki stojijo pred Slovenijo," je poudaril.

Nagovori predsednikov opozicijskih strank

Prav tako so članstvo SD-ja pozdravili vodje opozicijskih strank LMŠ, Levica in SAB, s katerimi potekajo pogovori o oblikovanju alternativne koalicije. Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je SD-ju zaželel veliko modrih odločitev in plodnih razprav ter dodal, da si obeta dobro sodelovanje tudi v prihodnje.

Koordinator Levice Luka Mesec je poudaril sorodnost strank v sledenju idealom demokratičnega socializma. Kljub temu so trenja med strankama pogosta, razlog zanje pa je razkorak v političnih praksah. Da bi rešili razmere, v katerih Sloveniji po njegovih besedah "vlada skrajna desnica", pa je pozval: "Poskušajmo delati na tistem, kar nas združuje, na skupnih idealih."

Da gredo v slovenski družbi stvari pod vlado Janeza Janše "v hudo napačno smer", je dejala tudi predsednica SAB-a Alenka Bratušek in dodala, da so v preteklem tednu štiri opozicijske stranke predstavile, da znajo skupaj pokazati pravo pot za Slovenijo. Veseli se sodelovanja z novim vodstvom SD-ja, ob tem pa se je za odlično sodelovanje zahvalila tudi nekdanjemu predsedniku SD-ja Dejanu Židanu, ki je stranko vodil od leta 2014 do maja letos. Po njegovem odstopu je začasno vodenje stranke prevzela Fajonova.

SD za okrepitev javne infrastrukture in trajnostno mobilnost

SD na kongresu nadaljuje tudi programsko prenovo, ki so jo začrtali že na lanskem kongresu v Velenju. Med ključnimi projekti vidijo gradnjo hitre železnice in krepitev javnih storitev, še posebej na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, raziskav in razvoja ter vlaganja v zaščito okolja in trajnostno družbo.

Stanovanjska politika mora postati ena od ključnih prioritet politike v naslednjih letih, menijo v SD-ju. Kot so opozorili, je dostop do stanovanj zaradi njihovega pomanjkanja in visokih cen zelo otežen. Med rešitvami zato vidijo aktivacijo obstoječih 150.000 nezasedenih stanovanj, nov sistemski vir za izgradnjo novih, uporabo kohezijskih sredstev sklada za okrevanje in odpornost, daljšo ročnost financiranja gradnje stanovanj ter vključitev neprofitnih stanovanjskih organizacij in stanovanjskih zadrug.

Prav tako je po njihovem mnenju treba ohraniti javno zdravstvo in ga razvijati skladno s potrebami družbe. Kot je bilo slišati v programskem panelu Zdravje za vse, bodo zdravstvo rešile korenite reforme, a bo hkrati za to treba nameniti več denarja, predvsem s povečanjem proračunskega deleža sredstev. Med rešitvami predlagajo tudi posodobitev mreže zdravstvenih domov in bolnišnic in modernizacijo organiziranosti zdravstvenega sistema.

V okviru socialne politike želijo v stranki vzpostaviti sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe. Predlagajo novo socialno zavarovanje, pri čemer bi bil prispevek v sorazmerju s prihodki. Košarica pravic bi vsebovala integrirane storitve za dostojanstveno in kakovostno bivanje. V lokalnih skupnostih pa bi vzpostavili vstopne točke, pri čemer bi uporabnika postavili v središče pozornosti.

Predloge rešitev na področju znanosti je v panelu povzel podpredsednik SD-ja in nekdanji šolski minister Jernej Pikalo. Zavzel se je za povečanje javnih vlaganj v raziskave in razvoj na vsaj en odstotek BDP-ja, za novo organiziranost raziskovalnega in inovacijskega sistema. Predlagajo raziskovalni vavčer in program mladih raziskovalcev v gospodarstvu. Zavzemajo se za vračanje raziskovalcev, ki delujejo v tujini, v slovenske raziskovalne programe, za krepitev digitalne infrastrukture ter za ustanovitev tehnološke agencije.

V okviru trajnostne mobilnosti in prehoda v nizkoogljično družbo se zavzemajo za gradnjo hitre železnice s potovalnim časom 50 minut med Ljubljano in Mariborom. Nujno je povečati delež obsega subvencij in davčnih olajšav za energetsko sanacijo, učinkovitost in samooskrbo javnih in zasebnih stavb ter izkoristiti ves potencial obnovljivih virov energije, so med drugim poudarili v SD-ju.