Zavod Iskreni, katerega soustanovitelj je bil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, je na razpisu ministrstva za delo dobil več kot 130.000 evrov. Cigler Kralj je sicer pojasnil, da se je še pred nastopom ministrske funkcije izločil iz vseh organov zavoda, na odločitve razpisne komisije pa ni imel vpliva. To pa ni pomirilo dela opozicije, ki je ogorčena vložila interpelacijo.
Cigler Kralj: Nimam razlogov za dvome
"Nimam razloga, da bi dvomil o delu razpisne komisije," je v Tarči dejal minister Janez Cigler Kralj. "Če svojim sodelavcem na ministrstvu ne zaupamo – več kot 300 jih je – koga potem lahko v prihodnje sploh damo v številne razpisne komisije za številne programe," se je vprašal. Cigler Kralj je sicer prepričan, da je šlo za normalen proces poteka izvedbe javnega razpisa in da je prav, da je proces izbire dinamičen ter da v njem sodelujejo vsi člani razpisne komisije. Dodal je, da je "covidnih stisk" veliko in da je njegovi ekipi ob tem uspelo pridobiti dva milijona evropskih sredstev ter jih prek tega javnega razpisa pripeljati do programov in realnih ljudi.
O naknadnem izločanju vlog minister ni imel pojasnila. "Konkretno težko rečem, ker sam nisem sodeloval v tem razpisu." Da bi ga komisija vmesno obveščala, po njegovih navedbah ni del procesa.
Kopačeva: Ocena o spornosti je stvar integritete politika
"Stvar integritete posameznega politika je, da oceni, kaj je sporno in kaj ni," pa se je odzvala nekdanja resorna ministrica Anja Kopač. "Minister je rekel, da pač verjame, njemu ni sporno, da je imenoval svoje najožje sodelavce, ki so del njegovega političnega esteblišmenta, v razpisno komisijo. To je njegov pogled na integriteto, smo različni in prav je, da se te razlike vidijo," je prepričana.
Poudarila je še, da so na ministrstvih zaposleni strokovnjaki, ki so del državnega aparata in gredo skozi ustrezne procese. Kabinetne zaposlitve pa so jasno politične, je poudarila. Sama ne pomni, kdaj so v komisiji, ki odloča o razdeljevanju sredstev, sodelovali "člani esteblišmenta". In to zdaj meče senco dvoma na nepristranskost procesa oziroma o strokovnosti izbire, je dejala.
Minister Cigler Kralj je na to odgovoril, da je bilo ključno merilo pri izbiri članov komisije izkušenost in kompetentnost. Potrebovali so ljudi, ki obvladajo črpanje evropskih sredstev, in sam nima razloga, da bi dvomil o njihovi opravljeni dobri izbiri.
Forbici: V prihodnje bi mu tako ravnanje odsvetoval
Goran Forbici, direktor CNVNOS-a, pa je dejal, da si kot direktor krovne organizacije takšnih zgodb ne želi, ker mečejo slabo luč na celoten nevladni sektor in njegovo financiranje. "Kot nekdo, ki se strokovno ukvarja z razpisi, o tem piše priročnike in predava, bi ministru imenovanje svojih sodelavcev v razpisne komisije odsvetoval," je dejal Forbici.
"V prihodnje bi mu to odsvetoval tudi zato, ker se slaba luč meče na vse prijavitelje in prejemnike, ne glede na to, ali je bilo pri podeljevanju kaj narobe ali ne," še meni Forbici.
Nahtigal: Drugačno ravnanje bi organizacijam prihranilo sitnosti
Martin Nahtigal, predstavnik mladinskih organizacij v svetu vlade za mladino, je poudaril, da s podrobnostmi postopka ni seznanjen in ga zato ne more komentirati. Mu pa gre v nos paradigma, da kdor koli je imenovan na ministrstvo na zaupanje, ne more biti hkrati strokovnjak. Minister je obrazložil, da so bili v komisijo imenovani strokovnjaki za svoja področja in tu je vprašanje dvoma o integriteti, "izgleda bolj PR-situacija kot stvar zakonitosti". Ministra pa je vseeno pozval, naj se podobnega ravnanja v prihodnje izogiba, saj bo s tem nevladnim organizacijam prihranil nekaj sitnosti.
Voditeljica oddaje je ministra povprašala, ali se mu zdi, da bodo izbrani projekti res pripomogli k zmanjševanju revščine in izključenosti, če so pač tukaj "neki pogovori in svetovanja", sploh pri starejših, ki imajo včasih težave s spletno povezanostjo. Vprašanje je tudi, ali so bile izbrane rešitve res inovativne. Minister je odgovoril, da je izbor 17 organizacij tak, da bo obravnaval ravno ta vprašanja. Med instituti je denimo Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo, in ta zagotovo ima mrežo, prek katere doseže starostnike. In ravno ti projekti so inovativni, saj smo se med epidemijo naučili, kako preseliti ogromno zadev na splet, in našli načine, kako cilje doseči digitalno.
Minister je še poudaril, da gre za evropska sredstva, ki so pod še posebej ostrim nadzorom, tako ministrstva kot Evropske komisije. Če kdo ne bo opravil svojega dela, bo to jasno razvidno in denar bo moral vrniti. Nahtigal je k temu dodal: "Vsa ta dilema nam bo prihranjena za zaključek, ko bodo morali pokazati, kaj so naredili."
Zavod Iskreni v preteklosti vračal dodeljena sredstva
Ob konkretni omembi Zavoda Iskreni, zaradi katerega so se pojavili dvomi o ustreznosti razpisnih odločitev, je Anja Kopač dejala, da je zavod dobil sredstva leta 2012, a jih je, zaradi ugotovljenih nepravilnosti moral vrniti. Potem pa se Zavod Iskreni po navedbah Kopačeve do leta 2020 nikoli ni prijavljal na razpise. "Prijavili so se leta 2012 in leta 2013 tudi vračali sredstva, ker so bile ugotovljene zlorabe. Ugotovilo se je, da stvari niso bile izvedene," je pojasnila.
Kako je torej z zlorabami sredstev? "Mislim, da je primer Zavoda Iskreni samo dokaz, da sistem deluje. Namreč rezultati očitno niso bili doseženi, denar je bil vrnjen v proračun in davkoplačevalci nismo bili oškodovani," je prepričan Martin Nahtigal. Zlorabe se po njegovih besedah dogajajo v različnih sektorjih, a je prepričan, da so v manjšini. Pomembno se mu zdi poudariti, da je zadnje dogajanje okoli Zavoda Iskreni pokazalo, da se pluralnost omejuje zgolj na en del mavrice nevladnih organizacij. "Upam, da bomo šli zdaj naprej, saj je nevladni sektor izjemno raznolik," je dodal.
Glavno merilo mora biti kakovost, ne ideologija
Goran Forbici je dejal, da je proti "uravnoteževanju", tudi ideološkemu, pri nevladnih organizacijah. Ključno merilo naj bo kakovost, pa seveda, koliko so storitve potrebne, kako so učinkovite in kako v skladu s politikami države. Podatki tudi kažejo, da ideološkega "uravnoteževanja" v praksi ni. Za primer je navedel Mirovni inštitut, ki je bil leta 2007 pod prvo vlado Janeza Janše na 70. mestu po stopnji financiranja, leta 2014 pod vlado Alenke Bratušek pa na 906. mestu. Če bi torej tako razmišljali, da vlade pač financirajo sebi bližnje, bi lahko rekli, da je Mirovni inštitut očitno "protege" desnice, je ponazoril.
"Vsi smo proti ideološkemu uravnoteženju," je dejala Kopačeva. "Naš nevladni sektor je pomemben v svojem delovanju, ni nekaj namesto države. Ima drugačen način dela, je bližje ljudem," je prepričana. Opozorila je na debato, ki pelje v razkol in polarizacijo. Po njenem mnenju moramo govoriti predvsem o kakovosti, ne ideologiji. "Deplasirana komunikacija z vidika predsednika vlade služi zgolj in samo polarizaciji družbe, na koncu vsi izgubljamo," je dejala.
Nahtigala je razveselilo, da tako nekdanjo ministrico kot aktualnega ministra zanima predvsem kakovost. "Upam, da se bo to pokazalo tudi v javnem diskurzu," je pozval. Ko bo na tapeti kakšna konservativna organizacija, kot je Zavod Iskreni, naj navijači ene opcije umirijo jezik in ne govorijo o mračnjaštvu, pa tudi druga stran naj pove kaj lepega, ko se bo govorilo o kakšni organizaciji, kot je Legebitra, je pozval.
Je pa prav, da država opravi premislek, kam dejansko plasira denar in ali je to za državo res potrebno. Kot primer je navedel 300.000 evrov vreden razpis za enakost spolov v Ruandi. Forbici je Nahtigalu odgovoril, da je denar moral iti v Ruando, ker je del slovenskih mednarodnih zavez, da sodeluje v razvojni pomoči. Na letni ravni moramo nameniti nekaj milijonov za države v razvoju. Nahtigal je pri tem poudaril, da je vprašanje, ali je bilo to v javnem interesu. "Držav tretjega sveta je veliko, projekti so različni," je dejal.
Forbici je ob tem izrazil upanje, da na svojo razvojno pomoč ne gledamo zgolj skozi prizmo diplomatskih plusov, ki jih dobimo, in tudi ne zgolj skozi kapitalske interese. "Upam, da pri razvojni pomoči gledamo predvsem na to, koliko to koristi tem državam," je dejal in poudaril, da vsaka država pomaga v okviru možnosti in znanj, ki jih ima.
Do javnega interesa prek svobode odločanja
"Svoboda je ena izmed največjih vrednot krščanske demokracije in NSi, ki me je predlagal na to mesto, je pravzaprav že od leta 2004 do 2008 z ministrom Andrejem Bajukom omogočil 0,5 odstotka namenitve dohodnine NVO-jem. Sami menimo, da je ravno tu tista pot, ko bodo ljudje sami odločili, kam gre njihov denar, za katere NVO-je. Tako bomo omogočili največjo svobodo in ravno zdaj, v tem mandatu, smo ta odstotek z 0,5 dvignili na en odstotek. Tu je ta element svobode odločanja o tem, kaj je javni interes," je sklenil minister Cigler Kralj.
Nekdanja ministrica Kopačeva pa je spomnila, da je podlaga za tovrstne razpise nacionalni program. Aktualni se izteka in oblast ima možnost napisati novega. Izrazila je upanje, da bo napisan tako, da bo vsem v družbi bolje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje