Prvič po predstavitvi ministrske ekipe smo v studiu videli vse tri koalicijske partnerje. Gostje Tarče so bili trije prihodnji ministri – Luka Mesec, Tanja Fajon in Bojan Kumer in v opozicijo odhajajoči minister Matej Tonin. Iz SDS-a ni bilo nikogar. Vlado presenečenja, kot jo je napovedoval Robert Golob, sestavlja nekaj strokovnjakov, po večini pa stari politični obrazi, je oddajo napovedala voditeljica Erika Žnidaršič.

Sodelujoči so se najprej dotaknili tragedije v Kočevju. "Prizorišče sem obiskal, se pogovoril z direktorjem podjetja, vodjo intervencije in županom, gre za tragično zgodbo. Najprej je treba izreči sožalje vsem svojcem, ki so izgubili najbližje, tragično je, da greš zjutraj v službo, zvečer pa se ne vrneš več," je na začetku oddaje minister za obrambo Matej Tonin komentiral nesrečo v Melaminu v Kočevju. V podjetju so, tako Tonin, državo že zaprosili za pomoč, vse intervencijske službe pa so se zelo dobro odzvale po nesreči, je ocenil. Po njegovih besedah je šlo za človeško napako pri pretakanju snovi, pri čemer se je zgodil stik dveh nekompatibilnih kemikalij in nastala je eksplozija.

Tudi Bojan Kumer (Gibanje Svoboda) je prav tako izrazil globoko sočutje vsem prizadetim svojcem, nato pa o nesreči v Kočevju povedal, da je ključno, da so bili sproženi vsi postopki civilnega reševanja. Država mora pomagati in odigrati svojo vlogo, je dodal.

Nastajanje nove vlade

Tanja Fajon (SD) je o prestopu Emilije Duh Stojmenove v Gibanje Svoboda dejala, da je vesela, ker je velika strokovnjakinja, zato ji je za mesto ministrice za digitalizacijo tudi čestitala. Na vprašanje, da se je zdelo, kot da je v stranki SD pomembno zgolj to, kdo bo zasedel kakšno ministrsko mesto, je odvrnila: "Nasprotno, v naši stranki je veliko potenciala, imamo veliko kandidatov, ki so sposobni zasesti resorje." S pogajanji, v katerih so dobili v SD-ju štiri ministrstva, je zadovoljna, zatrdila je še, da lahko k tej "močni in stabilni" vladi SD veliko prispeva. Na pomisleke glede Matjaža Hana kot ministra za gospodarstvo je odvrnila, da je človek z dolgoletnimi političnimi izkušnjami. "Je zelo operativen, gospodarski, bančni svet ga je sinoči pozdravil, kar daje dobro popotnico," je dejala Fajon. Očitke o prenizki Hanovi izobrazbi je zavrnila z omembo Willyja Brandta, ki je bil "tudi brez izobrazbe", pa je bil nemški kancler.

Luka Mesec (Levica) je v oddaji v uvodu povedal, da sam prevzema novoustanovljeni resor za solidarno prihodnost, kjer se bodo ukvarjali z ekonomsko demokracijo, stanovanjsko problematiko in dolgotrajno oskrbo. Na vprašanje, zakaj Levica še vedno ne ve, kdo bodo vsi njeni ministri in ali to nakazuje na kakšne težave, je Mesec odvrnil: "Ni težav, v stranki smo odprli diskusijo, v petek in naslednji teden imamo svete, kjer bomo odločili, katere ekipe so za ta ministrstva najprimernejše."

Bojan Kumer (Gibanje Svoboda) je zatrdil, da je ekipa Gibanja Svoboda izjemno kompetentna, strokovna in "izžareva posebno energijo, da se bodo stvari obrnile na bolje". Po njegovih besedah v vlado prinašajo "energijo in zanos". Glede starih političnih obrazov pa je dejal, da so v stranki sledili cilju strokovnosti in profesionalnosti ter izkušenj. "Izkušnje pomenijo, da ni nujno, da je obraz svež oz. nov," je sklenil. Glede združevanja z LMŠ-jem in SAB-om je Kumer dejal, da je "predsednik ves čas predvolilnih soočenj poudarjal partnerstvo in naravno zavezništvo z vsemi štirimi strankami v KUL-u, mi samo udejanjamo to, kar smo govorili pred volitvami". Okoliščine po njegovih besedah še nikoli niso bile tako "prave", da se ta levosredinski prostor poenoti in združi.

Matej Tonin (NSi) je dejal, da se je po desetih letih prvič zgodilo, da je bil po volitvah NSi popolnoma izključen iz vseh pogovorov o sestavi nove vlade. "Povabil nas je Miro Cerar, pa tudi Marjan Šarec, dvakrat smo se odzvali in bili v vladi, dvakrat pa ne. Zdi se mi pomembno, da prihodnjo vlado sodimo po dejanjih," je dejal.

Je ponudil roko sodelovanja Gibanju Svoboda? "Seveda sem, zdi se mi državotvorno, po zahodnoevropskih demokratičnih standardih. Gospoda Goloba sem povabil na ministrstvo za obrambo," je odgovoril Tonin in dodal, da je želel Goloba seznaniti z nakupom vojaških vozil boxer, o "odprtih operacijah v Ukrajini" in da je treba avgusta Natu podati načrt za do leta 2024. "Ni se odzval," je sklenil Tonin.

(Ne)nakup oklepnikov boxer

Tonina (NSi) je voditeljica izzvala, zakaj ni prisluhnil pozivom najverjetnejšega prihodnjega mandatarja Goloba, naj ne kupuje oklepnikov 8 x 8 boxer. Tonin je odvrnil, da prihajajoča koalicija ravna, kot da še vedno živi v drugem svetu. "Finska vstopa v Nato, Nemčija namenja dva odstotka BDP-ja za obrambo in 100 milijard evrov za investicije v svojo vojsko. Medtem pa se Golob kot bodoči odločevalec sploh noče seznaniti z dejstvi, na katerih bi lahko sprejemal odločitve," je Tonin spomnil na povabilo Golobu, naj pride ali na ministrstvo za obrambo ali pa na generalštab Slovenske vojske in se seznani z mnenjem stroke.

Mesec (Levica) s Toninovim izvajanjem ni bil zadovoljen. "Tonin je lepo opisal, zakaj niste bili povabljeni k pogajanjem," je odgovoril. Toninu je očital, da je samo še vršilec dolžnosti ministra, da nima mandata za sprejemanje takšnih odločitev.

Navedbe Luke Mesca sicer ne držijo. Vlada ima poln mandat vse do konstitutivne seje novega parlamenta. Na to je tudi v svojem odgovoru opozoril Tonin in dejal, da je to mnenje pravne stroke.

Voditeljica je Tanjo Fajon (SD) spomnila na dejstvo, da je obramboslovka Ljubica Jelušič, SD-jeva strokovnjakinja za obrambo in nekdanja obrambna ministrica podprla Tonina kot dobrega ministra in izrazila nezadovoljstvo nad Šarcem kot naslednikom; pa tudi na to, da je bila še ena nekdanja SD-jeva obrambna ministrica, Andreja Katič, tik pred podpisom prav za nakup zgoraj omenjenih boxerjev. Fajon se je odzvala, da so se okoliščine spremenile. Kako so se spremenile, sicer ni opisala.

Tonin (NSi) je odvrnil, da so se okoliščine res spremenile, a v čisto drugo smer. Imamo vojno v Ukrajini in zdaj potrebujemo oklepnike bolj kot leta 2018. Nadalje je opisal, da bi podprl referendum o tem, ali potrebujemo Slovensko vojsko ali pa v resnici neke vrste "žandarmerijo", kot naj bi jo opredelil poslanec Levice Miha Kordiš. Če bomo imeli žandarmerijo, potem ne potrebujemo oklepnikov, če pa jo imamo, potem so ta vozila nujno potrebna, je zatrdil obrambni minister.

Fajon (SD) se je na to odzvala z besedami, da v dani situaciji denar bolj potrebujemo za javno zdravstvo in še za marsikaj. Mesec (Levica) pa je Toninu odvrnil, da smo referendum že imeli, in to so bile volitve, kjer so zmagale druge stranke, "ki se ne strinjamo z nakupom". Besedni dvoboj se je nadaljeval s Toninovo navedbo, da je bila Levica najglasnejša pri nasprotovanju Slovenski vojski, pa je skoraj izpadla iz parlamenta. Spomnil je še na tiskovno konferenco, kjer sta bila tako Golob kot obramboslovec Grizold, oba pa sta zagotavljala, da so obrambna vlaganja potrebna in da bo obrambni proračun zagotovljen. Tonin je še pripomnil, da se je Gibanje Svoboda z 41 poslanci "podredilo" Levici s šestimi.

Kumer (Gibanje Svoboda) je bil na to temo zelo kratek. Dejal je le, da so novonastalo gibanje, ki je zazrto v prihodnost, in da bi moral Tonin resno premisliti, ko ga je Golob pozval k ustavitvi nakupa.

Kadrovanja odhajajoče vlade

Odhajajoča vlada se igra z več stomilijonskimi investicijami, izvaja revolucijo na RTV SLO, kadruje po državi, kot da je njena, je našteval Mesec. To po njegovem mnenju ni samo nezrelo, ampak kaže, kako si NSi predstavlja ureditev države. Toninu je koordinator Levice dejal, da, dokler se za to ne opravičijo in se od tega ne distancirajo, do takrat se z njimi ne morejo pogovarjati. Tudi Fajon je Toninu naštela nekaj očitkov. Sporno je, kar vlada počne z imenovanji veleposlanikov, in tu bo potrebna revizija, da se bo videlo, kateri izmed njih so bili v zadnjem letu zgolj izraziti vojščaki SDS-a, je navedla. Nadalje se v javni upravi zadnje dni odpira ogromno javnih razpisov z izjemno kratkimi roki, je naštevala, in komentirala, da je to nehigienično. Ne nazadnje, poglejmo samo, kdo prihaja za direktorja te TV-hiše, je sklenila Fajon. Kumer pa je v odgovoru spomnil, da smo imeli v preteklosti primere dobre prakse; denimo, predsednik države Danilo Türk leta 2008 ni ravnal kot zdaj Pahor. Hitra vladna kadrovanja pa so slaba tudi za ljudi, ki bodo izbrani, saj bodo na neki način diskreditirani, je dejal Kumer, in napovedal, da bodo imenovanja "absolutno" revidirali.

Tonin se je branil, da gre za revanšizem. Zatrdil je, da je šlo pri izbiri veleposlanikov za normalno proceduro, ki se je začela že novembra lani. Vsi imenovani pa so karierni diplomati, ki so vse življenje služili diplomaciji, zdaj pa bodo padli v nemilost samo zato, ker so bili imenovani v času te vlade. Edina izjema je gospod Pograjc in Tonin dopušča možnost, da pač prihajajoča koalicija to preveri.

Nepremičninska problematika

Mesec je opozoril, da je na nepremičninskem trgu kaos tudi zaradi korupcije. "Videli smo primere, ko ljudje kupujejo novogradnje za 1000 evrov na kvadratni meter, medtem ko je v Ljubljani cena nad 3000 evrov za 100 let stare zgradbe, ne novogradnje," je dejal in dodal, da je težava tudi, da se gradijo zgolj luksuzna stanovanja, pa tudi to, da cene nenehno rastejo. V koalicijsko pogodbo so po Meščevih besedah zapisali, da bodo zgradili 20.000 javnih najemnih stanovanj, za kar bo poskrbel njegov resor. "Sočasno se pogovarjamo o tem, da bomo uvedli davke na premoženje, ker je treba špekulante, ki kopičijo stanovanja, ker se to izplača, ustaviti," je nadaljeval in dodal, da je treba uvesti tudi deloma državni deloma javni sklad, ki bo privabljal denar slovenskih varčevalcev, da bodo investirali v javno infrastrukturno gradnjo.

Tonin je dejal, da bodo z zanimanjem opazovali, "kako bodo Mesec in kolegi zgradili 20.000 stanovanj, vam želimo, da vam uspe". Z zanimanjem pa bodo opazovali tudi, tako Tonin, kako se bodo odzvali obdavčeni premožnejši Ljubljančani, ki si kupujejo po več stanovanj. "Sem zelo vesel, da smo uspeli ustaviti Luko Mesca, ko je želel obdavčiti podeželje," je pristavil.

Kumer je glede očitkov, da je od Elektra Ljubljana prepoceni kupil stanovanje, ki so se pojavljali v medijih, dejal, naj si ljudje pogledajo fotografije stanovanja, ko ga je kupil. Bilo je 42 let staro in nevzdrževano, nevseljivo. "Normalna pravica najemnika je, da če začne svoje evre vlagati v stanovanje, da si zagotovi predkupno pravico. Bilo je v zelo slabem stanju," je pojasnil in dodal, da je sprva sprejel identične najemne pogoje, kot jih je imel prejšnji najemojemalec. "Poglejte si slike, ki jih je en medij označil, kar naenkrat sem bil označen, da sem stanovanje predrago kupil, ne pa prepoceni," je sklenil.

Fajon pa je dejala, da bodo prva vlada, ki stanovanjsko politiko postavlja v ospredje, in da to nakazujejo tudi z novim resorjem. Po njenih besedah je težava nastala, ker je bila stanovanjska politika prepuščena trgu. "Imamo draga, nedostopna ali izpraznjena stanovanja, tudi zakon o dohodnini pomaga tistim, ki imajo več nepremičnin, da imajo še manj davka, prepolovil se je. Pri stanovanjski politiki ne gre samo za izgradnjo neprofitnih stanovanj, zato imamo resor, ki se bo ukvarjal s tem," je sklenila in dodala, da je prav stanovanjska politika ena najpomembnejših za mlado populacijo.

Vabljeni k ogledu celotne oddaje Tarča.