V oddaji so svoja stališča soočili predsednica SD-ja Tanja Fajon, predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec, predsednik SMC-ja in gospodarski minister Zdravko Počivalšek ter podpredsednik Nove Slovenije in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

Gostje so komentirali živahne tokove denarja iz državnih podjetij za različne storitve in posle slabo leto pred parlamentarnimi volitvami, temi pa sta bili tudi globe za nedostojno vedenje do vrha politike in nizka precepljenost.

Cigler Kralj: Oglaševanje je zahteven posel

V oddaji so prikazali, kako številna država podjetja najemajo oglaševalske agencije, te pa naročajo oglase za ta državna podjetja v manjših medijih, ki so tako ali drugače povezani s političnimi strankami.

Med njimi je TV Slovenija prikazala tudi medij Domovina in društvo Iskreni.net, ki sta z nastopom nove vlade prejemala naročila za oglase ali pa donacije. Voditeljica oddaje Erika Žnidaršič je ministra in predstavnika NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja vprašala, ali gre tu za odtekanje državnega denarja v strankarske medije. Cigler Kralj je odgovoril z besedami, da omenjene državne družbe upravljajo imenovane uprave, med njihovimi člani so lahko tudi člani NSi-ja ali pa ljudje blizu NSi-ja. Stranka ima "dober gospodarski program" in tam, kjer ima svoje ljudi, se posluje dobro, je zatrdil. Oglaševanje pa je zahteven posel in strokovnjaki se pač odločajo, kam se denar plasira.

Nekdanji premier in predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je bil neposrednejši. "Ne z letala, tudi iz space shuttla" se vidi, da gre za ciljano namenjanje denarja svojim, je izjavil. Demokracija je medij SDS-a, Domovina je od NSi-ja kakor tudi zavod Iskreni, je nadaljeval. Spomnil je, da je kot premier objavil poziv, naj državna podjetja ne oglašujejo v medijih, kjer se pojavlja sovražni govor, ob tem pa ni imenoval posameznih medijev. "So njihovi kar sami skočili." Voditeljica je Šarca spomnila, da so bile podobne oglaševalske pogodbe konstanta tudi v prejšnjih vladah. Šarec je odgovoril z besedami, da denar res nima politične barve, a tako eklatantno, kot se danes dogaja, ni primerjave s preteklostjo.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je sprva opomnil, da ne drži, "da je malo število podjetij v državni lasti". "V Sloveniji je več kot 100 podjetij z državnim lastništvom v vrednosti več kot 10 milijard evrov. Državna podjetja so bila vedno predmet afer. Ko sem postal minister v vladi Mira Cerarja, smo pripravili prvo strategijo upravljanja državnega premoženja. Takrat je bil donos pod en odstotek. Danes smo na šest in pol. Cilj strategije je osem odstotkov, kar smo prepisali iz francoske državne strategije. Podjetja v državni lasti je treba ocenjevati po rezultatih," je opomnil.

Toda ob vprašanju, ali gre pri medijskem oglaševanju za pranje denarja ali za financiranje političnih strank, je Počivalšek izpostavil: "Imamo zakon o financiranju političnih strank in kako lahko pridejo do denarja. V podjetjih imamo nadzorne svete in uprave, ki odgovarjajo za svoja dejanja. To niso člani strank oz. jih lahko predlagajo stranke. Te stvari bodo morale dobiti nadzorno funkcijo."

Dodal je, da tudi ne "moremo menjavati ljudi po barvah". "Strategijo smo zasnovali, da dosegamo cilje. Ne bom privolil v to, da se bo nekoga ocenjevalo, s katerega političnega spektra je. Samo številke. Imamo kaj pokazati," je izpostavil.

Drugače meni predsednica SD-ja, ki je spomnila, da v vrhu državnih podjetij Zavarovalnica Triglav, Pošta, Telekom … sedijo člani vladajoče stranke in gre za neke vrste pranje denarja, za financiranje političnih strank.

"Tu je več primerov, ko se napol javni denar steka na račune medijev, ki so marginalni, portalom blizu vladajoči stranki. Ukom je sklenil pogodbo z nekdanjim kolumnistom NovaTV24 za 56.000 evrov za kampanjo cepljenja, ki ni uspešna. To je financiranje z javnimi sredstvi in to je nedopustno," je dejala.

Video: Oddaja v celoti

Kdo bo menjaval koga

Voditeljica Erika Žnidaršič je spomnila na izjavo Šarca, da bo v prihodnji vladi zamenjal vse "nesposobne" kadre, ki jih je nastavila ta vlada, in s tem soočila Cigler Kralja. Predstavnik NSi-ja je znova odgovoril s predstavljanjem dosežkov strankinih ministrov. Vojska se opremlja, gradijo se domovi za ostarele, obnavlja se infrastruktura. Navedeno je šlo v nos Šarcu, ki je spomnil, da so številne projekte, s katerimi se kiti obstoječa vlada, začele že poprejšnje vlade, med njimi drugi tir in tretjo razvojno os. "Vemo, da NSi rad govori eno, dela drugo," je izjavil. Šarec je še spomnil, da je v domovih za ostarele umrlo veliko ljudi in da najbrž tudi na 4. val nismo dobro pripravljeni.

Visoke kazni za žaljenje politikov

Sorodna novica Kritike na predlog glob; Hojs: V vseh demokratičnih državah je tako

Voditeljica je spomnila na predlog vladajoče koalicije, da se žaljenje in neprimerno vedenje do politikov kaznujeta z denarnimi kaznimi. Predlog podpira tudi NSi Janeza Ciglerja Kralja. Zakaj? Časi so zahtevni in vsi prestajamo stiske, ampak taki napadi na poslance, kot so se zgodili, so nesprejemljivi, je dejal. Spomnil je, da so med drugim poslanca SD-ja Matjaža Hana polili z vodo, poslanca NSi-ja Jožefa Horvata pljunili v obraz, na številne vpili. Čas je, da se s predpisom pošlje signal celotni družbi, da je takšno ravnanje neprimerno, je pojasnil. Sploh pa je v družbi, kjer se krepi radikalizacija, treba znižati ton in poiskati dialog, sredino, je pojasnjevanje sklenil minister.

Sorodna novica Petkovi protestniki na Kredarici srečali Janšo in Hojsa, padle so ostre besede

Šarec je ob tem pomnil, da so tudi nanj vpili in mu govorili, da vedo, kje živi: "Pa tega nisem javno razglašal." Časi so res zahtevni, takšno ravnanje neprimerno, a neprimerne so tudi takšne kazni, je dodal. Še več, Šarec je vrnil žogo in spomnil, da predvsem na digitalnih družbenih omrežjih desna stran izrazito veliko žali. Bonton mora veljati na ulici in na digitalnih omrežjih, ne samo v gorah, je opomnil. In ko se bodo SDS-ovi "lažni profili" začeli drugače vesti, se lahko pogovarjamo naprej, je ocenjevanje predloga sklenil Šarec.

"Potrebna je ničelna toleranca do fizičnih groženj, do sovražnega govora. Sam nimam težav z besedami. Ko sem šel v politiko, sem se zavedal, da bom predmet kritike. V zadnjem času so šle zadeve čez vse meje zdravega razuma, na vsaki stvari se razdelimo na dva dela. Na posamičnih področjih je treba narediti konec. Dovolj časa bo pred volitvami, da bomo razčistili, kdo je kje kaj naredil. Mi smo odgovorni, da državo pripeljemo najprej na zdravstvenem področju do pogojev. Ohranili smo delovna mesta in imamo vrhunske gospodarske rezultate," je našteval Počivalšek.

Tanja Fajon se je odzvala, da je gospodarska politika te vlade katastrofalna in da rezultati "niso tako spodbudni, vsaj ne za podjetja, ki delujejo na našem trgu in niso izvozno naravnana".

Govor o kaznih za neprimerno vedenje do politikov pa je zanjo absurden. "Sovražni govor, nizki udarci, kar se dogaja po družbenih omrežjih ... je povzročilo apatijo in nezaupanje ljudi. Najbolj zamerim retoriki predsednika vlade in notranjega ministra, ki najbolj žalita po družbenih omrežjih. To je tisti sovražni govor, ki je nesprejemljiv. Želela bi si, da potem predsednik vlade v teh primerih plača ljudem 1000 evrov," je opozorila Fajon.

Nizka precepljenost, zakaj je tako?

Sorodna novica Bruselj: V EU-ju je polno cepljenih več kot 70 odstotkov prebivalcev, med državami velike razlike

Voditeljica je spomnila, da je cepljenje v Sloveniji nekako zastalo na polovici prebivalstva, medtem ko se nekatere skupine prebivalstva, denimo šolniki, v tem pogledu sploh slabo izkažejo. Zakaj je tako? Cigler Kralj je dejal, da to skrbi tudi vlado. Javnosti je znova sporočil, da je cepivo varno in da deluje. Dokaz za to so prav domovi za ostarele, ki so v njegovem resorju. Od 27. decembra 2020, ko se je začelo cepljenje, se je po domovih za ostarele epidemija umirila, smrti ni več, poteki bolezni so blažji. Cepljenje pa je nekako zastalo zato, ker se "Slovenci hitro razdelijo", in tokrat so se žal tudi okoli tega pomembnega vprašanja, je dejal minister.

Fajonova je jasneje izrisala domnevnega krivca. To je obstoječa vlada, je zatrdila. Ljudje vladi pač ne zaupajo in zato se "preprosto nočejo cepiti". Za nami je leto in pol "katastrofalno slabih ukrepov", spreminjali so se čez noč, epidemiologi pri njih niso sodelovali, šole so dobile navodila za delo zadnji dan pred začetkom šolskega leta. Vlada je epidemijo slabo upravljala in marsičesa, kar bi morala narediti, ni, je zatrdila voditeljica opozicijske stranke.

Sorodna novica Ravnatelj Vogrinc o ukrepih: "Vrveža ni, šola je, kot bi izumrla, pa je polna"

Ta ocena pa je bila Počivalšku smešna. Ministrstvo za šolstvo je po njegovih besedah pravočasno pripravilo vsa navodila, ki so bila potrebna. Seveda pa nekateri šolniki, ki bi radi bili povsem neodvisni, v trenutku, ko bi dejansko za nekaj morali sprejeti odgovornost, tega ne storijo in od ministrstva terjajo navodila za čisto vse do zadnje pike in vejice. Da je bilo vse, kot je moralo biti, kaže prvi šolski dan, kjer je vse potekalo dobro, in tudi največji "uporniki" med šolniki so ravnali po navodilih vlade, je sklenil Počivalšek.

Šarec se je vrnil na težavo cepljenja. Odgovornost za nizko zaupanje je pripisal vladnim kadrom, kot so "Krek, Kadič, Kacin". Vam ti vlivajo zaupanje, je vprašal in hitro dodal, da bi jih morali čim prej zamenjati. Težava je tudi širša. "Če bo Hojs rekel, da se boš cepil, boš dvakrat razmislil," je izjavil. Vlada pač ni izkoristila širšega potenciala družbe, da bi promovirala cepljenje, in zato smo, kjer smo, je sklenil Šarec.