Kaj ima politika od sistema dogovorne ekonomije visokih cen in provizij pri državnih poslih, ki so ga tako imenovani "fantje" več kot uspešno vzpostavili po odhodu Ivana Zidarja? Poznavalci omenjajo podporo strankam pred volitvami, pa tudi stanovanja za nekatere vpletene.

V Tarči so bili: nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec (NSi), Jernej Pavlič (Gibanje Svoboda), sicer tudi član kabineta ministrice Alenke Bratušek in predsednik nadzornega sveta podjetja Slovenske železnice – Infrastruktura, Aleš Hojs (SDS), zdaj višji samostojni sodelavec DRI-ja, državnega inženirja; in pa Andrej Ribič (Svoboda), član uprave Darsa.

Posli po Zidarju

Barvi dveh disket sta pred četrt stoletja izdali goljufijo v korist gradbenega velikana SCT-ja. Med razpisom za gradnjo predora Podmilj naročnika Družbe za avtoceste so namreč SCT-ju omogočili spremembo cene sredi postopka. A vse to so ujele kamere. Na odpiranju ponudb je bila vidna rumena disketa z najvišjo med ponujenimi cenami, na poznejšem vpogledu v dokumentacijo pa je bila tam rožnata – z najnižjo ceno. Odločitev, da dela dobi SCT, je bila razveljavljena. Danes disket ni več, modus operandi pa ostaja isti, le da zdaj prek elektronskega sistema za javna naročila, ki ga upravlja ministrstvo za javno upravo, sta poročali novinarka Tarče Vanja Gligorović in Anja Šter.

Naslednji primer. 4. aprila 2022 se je iztekel rok za oddajo ponudbe za tretji sklop del na drugem tiru. Pri tem sklopu je bila najvišja dovoljena vrednost dobrih 173 milijonov evrov. Uro pred iztekom roka, torej ob 9. uri, se je na uporabniški portal prijavilo inženirsko gradbeno podjetje IVC, ki je delovalo v konzorciju s španskim gradbincem Lantantia, hrvaškim Dalekovodom in v sodelovanju s celjskim gradbincem VOC. Postopek oddaje ponudbe je bil zaradi tehničnih težav prekinjen. Elektronski komunikacijski sistem je prenehal delovati. Prijava torej ni uspela. Uradno zaradi nedelovanja informacijskega sistema, neuradno pa naj bi se umaknili sami zaradi pritiskov domačih gradbincev in Slovenskih železnic. Pritiski so se stopnjevali. Najintenzivnejši so bili ob koncu tedna tik pred rokom za oddajo ponudbe – klicali so jih celo zadnji dan prijave. Lastnik podjetja IVC, Matjaž Jerovšek, po telefonu ničesar ni želel komentirati.

Iz krogov blizu hrvaškega podjetja Dalekovod pa so potrdili, da je bil med tistimi, ki so jih na skupnih kosilih, kavah, po telefonu prepričevali, naj se ne prijavijo na razpis – ker je že vse odločeno in s tem le izgubljajo čas –, tudi tedanji direktor družbe Kolektor Koling Tine Vadnal. Njegovega odziva do začetka oddaje Tarča ni prejela.

Direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je po telefonu potrdil, da so se sešli s hrvaškim Dalekovodom, zanikal pa je, da bi dajal kakršna koli navodila. Revizijska komisija je ugotovila, da je napako storilo samo podjetje IVC, ker je nepravilno uporabljalo elektronski sistem. Na razpis je tako prispela samo ena ponudba – konzorcija Železniškega gradbenega podjetja Slovenskih železnic, Kolektorja in slovenske podružnice turškega gradbinca Yapi Merkezi, in sicer v vrednosti 242,2 milijona evrov.

Podobna zgodba se je ponovila pri še enem razpisu za tretji sklop del na drugem tiru: za izgradnjo deviacije obstoječe proge v Divači. Tokrat se je za projekt potegoval Yapi Merkezi. Podjetje se je skoraj dve uri pred iztekom roka za elektronsko oddajo ponudbe, ob 8.18, vpisalo v informacijski sistem, izpolnilo prijavo, potem pa je tik pred oddajo sistem javil napako. "Sistem je še vedno javljal isto napako, v vmesnem času pa je rok za oddajo ponudbe potekel. Ob 10.00:00.106 je bil dokumentiran poskus oddaje," piše v poročilu Državne revizijske komisije. Podjetju je torej uspelo oddati ponudbo, a je bilo za desetinko sekunde prepozno. Družba 2TDK zaradi nepravočasne oddaje ni obravnavala njihove ponudbe ... čeprav se je Yapi Merkezi pravočasno pritožil in zahteval podaljšanje roka.

Odločitev revizijske komisije: "Ni obstajala taka tehnična napaka takšne narave, ki bi vlagatelju onemogočala pravočasno oddajo ponudbe." Sistem deluje, takšne napake so izjemno redke, je ob tem navedel predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek.

Na razpis je tako spet prispela zgolj ena ponudba, in sicer konzorcija družb SŽ ŽGP s partnerjema GH Holding in Riko. Po pogajanjih je projekt dobil za skoraj osem milijonov evrov.

Ves čas razpisa pa so – tako pravijo viri Tarče – na družbo Yapi Merkezi enako kot v primeru IVC-ja pritiskali vplivni domači gradbinci in politika, češ da je posel že vnaprej sklenjen in da se jim ne splača prijavljati na razpis.

Kje so bile v obeh primerih pristojne institucije? Agencija za varstvo konkurence primerov ni preiskovala. "Če pa razpolagate z dodatnimi informacijami, ki bi agenciji koristile pri izvajanju njenih pooblastil, vas prosimo za posredovanje takih dokazov," se je odzval AVK. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pa vodi predkazenski postopek zaradi sumov oškodovanja javnih sredstev v postopku oddaje javnega naročila pri gradnji drugega tira.

Zgodba se nadaljuje. Slovensko podružnico turškega Yapi Merkezija so nato domači gradbinci povabili v konzorcij na ponovljen razpis za tretji sklop del na drugem tiru. Ali gre za nagrado, ker pritožb niso nadaljevali na višjih mednarodnih institucijah? "Ena od različic korupcije je, da se podjetja dogovorijo in razdelijo delo. Potem pa malo vrtijo. To, da se dogovorijo o delu, o cenah, kdo bo kje kandidiral za projekt, pomeni, da so izničili konkurenco," je komentiral Emil Milan Pintar iz sveta za civilni nadzor projekta drugi tir.

Po informacijah TV Slovenija se je tudi v ta ponovljeni razpis vpletala sama ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, pa tudi Jernej Pavlič iz njenega kabineta, ki velja za zaupnika ministrice. Na vprašanja, zakaj je Pavlič hodil na 2TDK, infrastrukturno ministrstvo odgovarja: "Jernej Pavlič se udeležuje mesečnih koordinacij na 2TDK-ju. Ministrica za infrastrukturo mora biti v skladu z zakonskimi pristojnostmi redno obveščena o poteku projekta." Ministrico je na primer zmotilo to, da je 2TDK podaljšal rok za oddajo ponudbe za dobra dva tedna.

Pavlič je od novembra lani tudi predsednik nadzornega sveta v podjetju Slovenske železnice Infrastruktura.

Svetovalec upravi Slovenskih železnic, ki jih vodi Dušan Mes, pa je nekdanji državni sekretar pri takratnem infrastrukturnem ministru Jerneju Vrtovcu, NSi-jevec Aleš Mihelič. To je postal takoj po zamenjavi oblasti. Mihelič je bil – po besedah poznavalcev – eden izmed ključnih odločevalcev glede investicij na železnicah. Miheliča je mogoče najti kot lastnika stanovanja v Kolektorjevi Rezidenci Masarykova. Mirana Miheliča, njegovega brata, pa v Kolektorjevi novogradnji Koseško okno. Po javno dostopnih podatkih je Aleš Mihelič stanovanje na Masarykovi kupil za okoli 3500 evrov na kvadrat, za prav toliko ga je v isti stolpnici dobil tudi že omenjeni Tine Vadnal iz Kolektorja. V Kolektorjevih blokih najdemo tudi Matjaža Jerovška, lastnika podjetja IVC, ki je blizu stranke SD. Poleg stanovanja v Belle Vie Tivoli ga najdemo še v novi soseski Koseško okno. Za 56 kvadratov veliko stanovanje v Belle Vie je odštel 109 tisočakov oziroma 1950 evrov na kvadrat.

In kaj IVC, ki je lani imel le enega zaposlenega in blizu milijona, prejšnja leta pa okoli deset milijonov prihodkov, sploh počne v gradbeništvu? Tarča je vse to hotela izvedeti, ko je obiskala tri ljubljanske naslove, ki so zapisani na spletni strani ali v poslovnih bazah. Na prvem in drugem naslovu jih ni bilo, na tretjem naslovu je bil nabiralnik in napis podjetja; tri pisarne pa so bile prazne in zaklenjene. IVC vsaj na papirjih najdemo kot partnerja ali podizvajalca večjih gradbenih podjetij – Kolektorja, Pomgrada ... Gre pri vseh teh dogovorih dejansko opravljanje del ali le za provizije pri posredovanju posla, pa je vprašanje za nadzornike in organe pregona.

Video: Celotna oddaja