Testen je ob predstavitvi dela sodstva in vrhovnega sodišča v lanskem letu še dejal, da ima dogajanje v zvezi s plačami dolgoročno zelo slabe posledice na vzdušje v sodstvu. "Cincanje o ureditvi tega problema škodi tudi podobi sodstva v javnosti," meni predsednik vrhovnega sodišča. Javnost po njegovih besedah še vedno ni dojela, da gre za ustavnopravno vprašanje. Mnenje, da sodniki hočejo nekaj, kar jim sploh ne pripada, po njegovih besedah ne drži, saj je to, kar jim pripada, opredelilo že ustavno sodišče, zdaj pa tega z različnimi izgovori ne dobijo.

Kot je dodal, stavko kot protest podpira v tem smislu, da sodniki javno povedo, da so nezadovoljni. Po njegovih besedah so sodniki sicer ves ta čas delali kot prej ali še bolj, saj rešujejo več zadev, kot jih prejmejo.

Zaostanki se zmanjšujejo
V letu 2008 so vsa sodišča skupaj v reševanje prejela 783.046 zadev, rešila so jih 833.081, nerešenih pa je konec leta ostalo še 526.471. Če upoštevamo število nerešenih zadev iz leta 2007, so sodišča v preteklem letu obravnavala več kot 1,36 milijona zadev. Število vseh rešenih zadev je bilo v primerjavi z letom 2007 višje za 9,1 odstotka, v primerjavi z letom 1998 pa za 40 odstotkov. Za 11,7 odstotka naj bi se po statističnih podatkih zmanjšalo reševanje sodnih zaostankov na področju pomembnejših zadev, za 13,8 odstotka pa na področju zemljiškoknjižnih zadev.

Šest predlogov vladi
Sicer pa je na področju sodstva vrhovno sodišče za leto 2008 zapisalo šest predlogov, ki med drugim zadevajo ureditev plačnega položaja sodnikov, pravosodnih svetovalcev in drugega pravosodnega osebja, večjo fleksibilnost kadrovskega načrta in zagotovitev sredstev za reševanje prostorske problematike sodišč. Vlada naj poleg tega po besedah Testena dosledno zagotavlja zunajsodne oblike mirnega reševanja sporov povsod, kjer kot stranka nastopa država.

E. S.