"Dlje kot bo nadzor onemogočen, v večjih težavah bo predsednik vlade," je opozoril predsednik komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Matej Tonin (NSi). Informacije so uhajale iz Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) v zadnjem času že v dveh primerih – prvič v primeru Ivana Tolja in tokrat v primeru zaposlitve na Sovi, je spomnil predsednik komisije. Kot je poudaril, bi moral direktor Sove Rajko Kozmelj zato "pomesti pred lastnim pragom".

Spomnil je, da je Knovs opravil, ni pa tudi dokončal nadzora na Sovi, saj mu Sova ne želi predati zahtevane dokumentacije, med drugim zato, ker po njenem mnenju preverjanje kadrovskih zadev ni v pristojnosti Knovsa. Tonin meni drugače, to pa je danes podkrepil še z dvema pravnima mnenjema, ki navajata, da je nemogoče opraviti celovit nadzor nad represivnimi organi, če ni omogočen nadzor kadrovanja.

Da direktor Sove še vedno ne dopušča, da bi Knovs dokončal nadzor nad kadrovskimi potezami v Sovi, je po Toninovi oceni v demokratični državi nesprejemljivo in nedopustno. Zakonodaja namreč jasno določa, da se tovrsten nadzor lahko odloži le v primeru, ko bi bila z njim razkrita identiteta tajnega delavca oz. sodelavca Sove. Če je z omenjeno zaposlitvijo res vse v skladu s predpisi, se Tonin sprašuje, zakaj Sova ne preda dokumentacije Knovsu.

Naslednji korak seznanitev celotnega DZ-ja?

Komisija želi sicer v tem primeru korak za korakom uporabiti vsa pravna sredstva. Zaradi dobrih medsebojnih odnosov želijo na dostojen način razpletati ta primer. Če se bodo zadeve še naprej zapletale, pa bodo uporabljali možnosti, ki jim jih dajeta poslovnik DZ-ja in zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, je napovedal Tonin. V naslednjem koraku bi lahko s primerom seznanili celoten DZ, v končni instanci pa v sporih med vejama oblasti odloča ustavno sodišče.

Če bi se izkazalo, da je pri tej zaposlitvi na Sovi šlo za šlamparijo, po njegovih besedah to ne bi bilo prvič, problematične pa pri tej zadevi postajajo nedoslednost in laži. Ob tem je spomnil na primer ameriškega predsednika Billa Clintona, ki mu ni grozil odpoklic zato, ker je imel ljubico, pač pa zaradi laži. "Stvari, ki postajajo problematične in so lahko velik mlinski kamen tudi okoli vratu predsednika vlade, je krog laži," meni Tonin.

Tonin: Vir znotraj Sove bo žvižgal dalje

Predsednik vlade naj po njegovih navedbah dobro razmisli. Dobro bi bilo, da se zaveda, da bo vir znotraj Sove, če se nepravilnosti pri zaposlitvi potrdijo, to v primernem trenutku tudi uporabil in posredoval v javnost. V tistem trenutku bi bila lahko tako direktor Sove kot Šarec v zelo neprijetnem položaju, je pripomnil.

Knovs sicer po njegovih besedah ne more dokazati, da je Šarec posredoval za to določeno zaposlitev, razen v primeru, če dobi žvižgača znotraj Sove, ki bi to potrdil. Mora pa komisija preveriti zakonitost zaposlitve premierjeve znanke, in sicer z vpogledom v njeno kadrovsko mapo, iz katere bo razvidno izpolnjevanje pogojev.

Kozmelj je sicer Knovsu v nenapovedanem nadzoru pojasnil, na katerem delovnem mestu je Šarčeva znanka zaposlena, a Tonin, kot je dejal, tega ne more razkriti. Nadzor je bil namreč zaupne narave. Prav tako je spomnil, da je Sova državnemu tožilstvu in policiji že naznanila "znane in neznane storilce" zaradi suma storitve več kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov.

Sprejeli dva sklepa

Komisija je sicer s štirimi glasovi za in tremi proti potrdila dva sklepa. S prvim je ocenila, da je oviranje nadzora postopka pooblaščene skupine Knovsa nesprejemljivo, z drugim pa izrazila pričakovanje, da bo vlada postopala v skladu z zakonom in komisiji omogočila izvedbo njenih nalog. "Gre za načelno vprašanje, ali še obstaja civilni nadzor nad represivnim aparatom," je pojasnil Tonin.

Knovs je sicer danes opravil tudi prvo obravnavo poročila komisije v povezavi z nekdanjim poveljnikom poveljstva sil Miho Škerbincem in dokončal obravnavo poročila o arbitraži. O tem je Tonin povedal, da bodo pripravili še javni del poročila.

Tonin pridobil pravno mnenje, ki pritrjuje brskanju Knovsa po kadrovanju Sove

Zakonodajno-pravno službo je za mnenje o tem prosil član komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst SD-ja Matjaž Nemec. Vendar pa konkretnega odgovora v Knovsu niso prejeli, saj so v službi presodili, da niso pristojni za razlago že sprejetih zakonov in tudi ne za oceno pravilnosti izvajanja zakonov in drugih predpisov. Pravno mnenje bi pomenilo izrekanje o tem, ali je bila vložena zahteva Knovsa ustavna oz. zakonita. S tem pa bi se zakonodajno-pravna služba postavila v vlogo, ki je pridržana sodni veji oblasti, so navedli.

Sorodna novica Pirnat: Knovs praktično nadzira celotno dejavnost Sove

Bolj vsebinski odgovor pa je predsednik komisije Matej Tonin (NSi) prejel od odvetniške pisarne Vrtačnik, ki jo je zaprosil za pravno mnenje. Po njenem mnenju v okvir dejavnosti oz. v okvir delovanja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) spada tudi zagotavljanje kadrovskega potenciala. Zato menijo, da "preveritev zaposlovanja oz. spoštovanje ustave in zakona pri zaposlovanju posameznikov sodi v okvir pristojnosti Knovsa v razmerju do nadzora delovanja Sove".

Določbe zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, ki se nanašajo na nadzor nad delovanjem Sove, je po mnenju odvetniške pisarne treba razlagati ekstenzivno, tj. "v prid kar največjemu možnemu nadzoru, ki je še skladen z namenom zakona".

Izjema le tajni sodelavci

Zakonodajalec je namreč zaradi občutljivosti vsebine delovanja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) nadzorno funkcijo namenoma umestil v polje parlamentarne funkcije oblasti, menijo. Pretirano oženje nadzornih funkcij Knovsa bi po njihovem mnenju lahko pomenilo znatno oslabitev ustavnih zavor in ravnovesij ter tlakovalo pot k morebitni arbitrarnosti ravnanj v okviru delovanja Sove.

Prav tako so v odvetniški družbi pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali lahko Knovs pridobiva podatke o kadrovanju oz. zaposlitvi konkretne osebe. Edino izjemo bi predstavljali podatki, s katerimi bi se razkrila identiteta tajnih delavcev ali sodelavcev.

Pirnat: V primeru spora odloči vlada

Podobno kot odvetniška pisarna ocenjuje tudi pravnik Rajko Pirnat. Kot je povedal za MMC Radiotelevizije Slovenija, je nadzor te komisije nad obveščevalnimi službami "nekako širši, kot je nadzor nad policijo in drugimi varnostnimi službami". "Parlamentarna komisija praktično nadzira celotno dejavnost obveščevalne službe," je dejal. Knovs podatkov sicer ne more dobiti kar tako, ampak mora povedati, kako se zahtevani dokumenti in podatki navezujejo na pristojnosti in naloge komisije.

Ima pa zakonodaja za primere spora predviden mehanizem. "V primeru spora je v zakonu predvideno, da odloči vlada," je opozoril Pirnat.

Očitki premierju Šarcu

Knovs je kadrovanje na agenciji vzel pod drobnogled po objavi očitkov premierju Marjanu Šarcu in državnemu sekretarju Damirju Črnčecu, da naj bi posredovala pri zaposlitvi uslužbenke na Sovi, sicer Šarčeve znanke. Pooblaščena komisija Knovsa je opravila nadzor na sedežu Sove in dodatno zahtevala še nekatere dokumente, a je Sova njihovo predajo zavrnila. Deloma zato, ker je "močno zaskrbljena zaradi varnosti podatkov", deloma pa, ker meni, da nadzor nad kadrovanjem ni v pristojnosti Knovsa, ampak inšpektorata za javni sektor, ki ga je tudi prosila za nadzor.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo, so se na inšpektoratu že odločili, da bo šlo za prioritetni nadzor, torej bo imel pri obravnavi prednost. Rok za dokončanje nadzora ni določen, inšpektor pa mora zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru sestavi v 30 dneh po opravljenem nadzoru, so še navedli.