Stranke so na seji kolegija predsednika DZ-ja predlagale razširitev dnevnega reda petkove seje tudi z volitvami podpredsednikov DZ-ja, razrešitvijo zdajšnjega predsednika DZ-ja in volitvami naslednika predsednika DZ-ja Mateja Tonina. Tonin se je na predlog odzval s pojasnilom, da trenutno poslovniške pogoje za uvrstitev na dnevni red izpolnjujejo le volitve podpredsednikov DZ-ja, ne pa tudi predsednika DZ-ja. Dokler je namreč mesto predsednika DZ-ja zasedeno, kandidatur za novega predsednika ni mogoče vlagati, je pojasnil Tonin.
Predlagateljice, ki so njegovo razlago sprejele, so se odločile, da še pred petkovo sejo zadostijo poslovniškim pogojem za uvrstitev razrešitve zdajšnjega predsednika DZ-ja in volitve novega na dnevni red izredne seje.

Lovljenje poslovniškega roka
Tonin je v izjavi za medije predstavil svoj predlog dnevnega reda. V petek bi opravili samo prvo točko, to je volitve za novega predsednika vlade. To pa zato, da se ujame rok 2. kroga iskanja mandatarja, ki se izteče opolnoči, je zatrdil Tonin, če bi se seja zavlekla in bi glasovanje bilo opravljeno kasneje, potem ne bi bilo veljavno. V podkrepitev je navedel mnenje zakonodajnopravne službe DZ-ja.
Nadaljevanje seje bi opravili naslednji četrtek, kot druga točka je potencialni tretji krog, če v drugem mandatar ne bi dobil dovolj glasov. Tretja točka je odlok za 35 milijonov evrov za zdravstvo, četrta pa volitve dveh podpredsednic državnega zbora, je napovedal. Za to mesto sta predlagani Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC). Takoj, ko bo to storjeno, bo odstopil tudi sam, je napovedal.
To je dnevni red, ki ga bo predlagal. Če se koalicija z njim ne bo strinjala, bo lahko predlagala drugačen dnevni red, v katerem bi njega razrešili.
Tonin: Beseda koalicije očitno ne velja
"Naj jasno povem, da se tega položaja ne oklepam, odstopil bom sam. Pri meni beseda velja," je zagotovil. Šesterico pa je obtožil, da se danih zavez ne drži. "V predlog so zapisali, da je bil 22. junija dogovor, da bomo opravljali funkcijo do oblikovanja koalicije. Drugi del so zamolčali. Tudi iz magnetograma je vidno, da sem povedal, da se bom umaknil, ko bo oblikovana nova vlada. Ta del dogovora so preskočili," je povedal. "Če bi bili pikolovski, bi lahko rekel, da ni znana niti koalicija, saj ni formalno podpisanega koalicijskega dogovora."
Dogajanje je zanj kronski dokaz, da je bil nevstop NSi-ja v to koalicijo pravilna odločitev. "Jasno je, da v tej koaliciji dogovori tudi pred vsemi koalicijskimi partnerji ne zdržijo niti dva meseca." To je po njegovih besedah slab začetek koalicije in slaba popotnica za prihodnost. Podal je svojo politično analizo, da šesterica hiti zato, ker niti sama ne verjame, da bo ministrska ekipa izvoljena, sicer s to časovnico ne bi imeli težav. Nadalje po Toninovi oceni v SD-ju ne verjamejo povsem, da bi lahko bil Dejan Židan izvoljen za predsednika DZ-ja po tem, ko bo ministrska ekipa že oblikovana, saj bi jim začeli drugi partnerji kazati zobe zaradi zamer iz preteklosti. "To sicer ni moja stvar. To so koalicijske spletke, v katere se ne želim spuščati."

V DZ predlog za razrešitev Tonina
Kot navajajo poslanci peterice in Levice v predlogu, je bil Tonin začasno izvoljen za predsednika DZ-ja na podlagi dogovora političnih strank, in sicer do oblikovanja koalicije. Kot so pojasnili, je "v tem trenutku dosežen dogovor o oblikovanju koalicije med strankami LMŠ-jem, SD-jem, SMC-jem, SAB-om in DeSUS-om ter s podporo opozicijske Levice, s čimer je dosežena zadostna večina za izvolitev predsednika vlade in predsednika ter podpredsednikov DZ-ja". Zato podajajo predlog za Toninovo razrešitev, ki je funkcijo prevzel začasno.
Razdelitev po delovnih telesih
Iz DZ-ja so medtem sporočili, da je Tonin za ponedeljek sklical "delovni posvet" o razdelitvi mest v delovnih telesih. Priložili so tudi Toninov predlog razdelitve mest, po katerem bi bili poslanci SDS-a na čelu šestih teles, LMŠ-ju bi pripadla tri predsedniška mesta, SD-ju, SMC-ju, Levici in NSi-ju po dva ter SAB, DeSUS, SNS in narodnim skupnostim po eno.

Poleg tega bi imela SDS v delovnih telesih tudi šest podpredsedniških mest, LMŠ štiri, SD, in SMC po tri, Levica in NSi po dve ter SAB, DeSUS in SNS po eno. V svojem predlogu Tonin med koalicijske stranke poleg peterice strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS šteje tudi Levico. Da Levice ni mogoče šteti za opozicijsko stranko, meni tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba.

Po Toninovem predlogu bi imela opozicija, ki jo sestavljajo SDS, NSi in SNS, večino le v komisiji za nadzor javnih financ ter v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Je Levica opozicijska ali koalicijska stranka?
Poslance sicer čaka še razrešitev dileme statusa Levice v državnem zboru. Tonin je v izjavi za javnost po koncu kolegija dejal, da gre za koalicijsko stranko, v Levici vztrajajo, da so opozicijska stranka. Ustavni pravnik Jurij Toplak je glede statusa Levice opozoril, da je definiranje in tolmačenje poslovnika notranja stvar DZ-ja. "Poslanci morajo torej sami odločiti, katere bodo imeli za koalicijske in katere za opozicijske poslanske skupine in poslance, pri tem pa morajo slediti uveljavljenemu pomenu izraza 'opozicija' in sistemu parlamentarne demokracije, ki ga zapoveduje ustava," je navedel in ob tem spomnil, da je ne glede na sporazume in pogodbe bistveno predvsem ravnanje poslancev v parlamentu.

Poslanci, ki so de facto partnerji vlade, niso opozicija, je izpostavil Toplak. Če bi poslanci dodelili mesta, namenjena opoziciji, stranki, ki glasuje za predsednika vlade, za ministre in za druge predloge vladajoče stranke ter v pretežnem delu podpira vladne predloge, težko govorimo o parlamentarni demokraciji in takšno imenovanje bi tudi lahko bilo neskladno z ustavo. Za demokratičnost Slovenije in DZ-ja je vsekakor bolje, da se poslanci Levice nimajo za opozicijsko stranko, je poudaril ustavni pravnik.

Toplak: Če bo Šarec izvoljen po polnoči, bo izvolitev vseeno skladna z ustavo
Glede opozoril nekaterih, da je treba na petkovi seji glasovanje o kandidatu za predsednika vlade izpeljati do polnoči, je Toplak poudaril, da poslovnik ne razlikuje med volitvami in glasovanjem. "Volitve so daljši proces, ki vključuje več faz, med katerimi poslovnik omenja predstavitev programskih zasnov vlade in vlade," je pojasnil. Če se postopek volitev predsednika vlade začne znotraj roka, pa se ta postopek zavleče čez polnoč v naslednji dan, Toplak pritrjuje stališču, da je takšna izvolitev veljavna in skladna z ustavo.

Video: Posnetek Toninove izjave za javnost