Hudodelstva, ki so se zgodila med vojno in neposredno po njej, so izmaličila kulturno podobo in bivanje v zelo velikem delu Vzhodne Evrope. "Ta pojav tudi naše domovine ni obšel. Tudi to je del resnice, del naše preteklosti, ki jo moramo poznati," je poudaril Türk in pozval, naj ugotovitvam zgodovinarjev ne dodajamo ideoloških, političnih ali celo strankarskih primesi in naj naši demokraciji zagotovimo treznost, preudarnost in visoko raven politične kulture.

Današnja slovesnost je po Türkovem mnenju tudi priložnost, da se vprašamo o razlogih, ki so privedli do grozovitih trenutkov človeške zgodovine, in o tem, ali smo prepričani, da se kaj takega ne more zgoditi v 21. stoletju. Prav odgovori na ta vprašanja zahtevajo premišljen odnos do sedanjosti in odgovoren odnos do zgodovine, je prepričan predsednik.

Na slovesnosti so se spomnili, kako je bilo v začetku junija 1943 iz taborišča Mauthausen v osrčje Karavank pripeljanih prvih 300 jetnikov. Na Ljubelj so bili nastanjeni, da bi zgradili predor, skozi katerega bi imela nacistična vojaška mašinerija ugodnejšo oskrbovalno pot za svoje sile na Balkanu.

Suženjsko delo v predoru so opravljali jetniki različnih starosti in poklicev, pripadniki mnogih narodov. Največ je bilo Francozov, Poljakov, Rusov in Jugoslovanov, številni so na Ljubelju izgubili tudi svoje življenje. Na dan osvoboditve pred 67 leti je bilo na Ljubelju še 1039 internirancev. Mnogi so se po osvoboditvi pridružili slovenskim partizanom ter z njimi sodelovali v zaključnih vojaških operacijah na slovenskih tleh.