Na ljubljanski univerzi pa so ocenili, da v Križaničevem primeru ni prišlo do uspešnega posega v avtonomijo univerze, saj je univerza ustrezno zavarovala svojo avtonomijo. "Ocena politične odgovornosti ministra Križaniča pa je stvar predsednika vlade," je za MMC še pojasnil tiskovni predstavnik ljubljanske univerze Goran Tomšič.

Križanič pa je po današnji seji vlade ponovil očitek, da je imenovanje omenjene komisije za zagovor doktorske disertacije njegove uslužbenke Katje Božič takšno, "da je vsaj en član komisije v izrazitem konfliktu interesov". Minister je tudi poudaril, da pri njegovom klicu ni šlo za političen pritisk, ampak je le povedal svoje mnenje kot docent. "Ne odrekam se svoji pravici, da povem svoje mnenje," je dejal in dodal, da bi, "če bi vedel, kaj bo, svoje mnenje rajši povedal v intervjuju".

Damijan in Božičeva se nista strinjala glede vloge Slovenije pri morebitnih težavah slovenske banke v večinski tuji lasti
Zgodba naj bi se začela že leta 2008, ko naj bi Božičeva že pri izbiri primernosti doktorske teme in oceni disertacije z naslovom Finančna stabilnost v razmerah večinskega tujega lastništva bančnega sektorja imela težave. Disertacijo je napisala pred približno enim letom, zapletlo pa se je, ko je ena članica izmed treh članov komisije disertacijo ocenila negativno, zato je moral biti imenovan četrti član, torej Jože P. Damijan. Še preden je podal svoje mnenje, pa je Božičeva že zahtevala njegovo zamenjavo, poroča časopis Dnevnik.

Sama je dejala, da njen spor z Damijanom seže v leto 2006, ko je vlada Janeza Janše razmišljala o prodaji večine NLB-ja KBC-ju. Na ministrstvu za finance so takrat preučevali nadzorniške funkcije banke, ki bi v skladu z evropsko direktivo o bančništvu prešle pod Belgijce, če bi banka imela težave, pa bi jih vseeno morala reševati slovenska država. Damijan, ki je bil velik zagovornik privatizacije NLB-ja, se z razlago ni strinjal in Božičeva meni, da gre pri njem za konflikt interesov in bi se moral sam izločiti iz komisije. Boji se tudi, da bi skušal s svojim delom v komisiji zagovarjati svojo strokovno napako ali da bi se ji maščeval.

Križanič se je ponudil, da kot profesor pokliče Mramorja
Dodala je še, da Križaniča ni nagovarjala, naj posreduje zanjo. Sam jo je povprašal, kako napreduje njena doktorska disertacija, in povedala mu je za svoje razočaranje in prizadetost, da je v komisijo imenovan tudi Damijan. Ponudil se je, da kot profesor pokliče Mramorja in izrazi svoje osebno nezadovoljstvo. Božičeva še meni, da je Damijan s tem, ko se je pustil imenovati v komisijo, želel preprečiti objavo njene naloge.

Damijanu pa se zdi absurdno, da neki kandidat ali kandidatka poskuša vplivati na sestavo komisije oziroma da sme odločati o tem, kdo bo član komisije. Dodal je še, da vsakršni pritiski od zunaj pomenijo nedopustne pritiske na avtonomijo univerze in pojasnil, da pri oceni disertacije člani komisije ugotavljajo predvsem, ali kandidat na znanstvenem področju z uveljavljenim načinom in uporabo ustreznih znanstvenih metod zmore veljavno vzročno-posledično dokazati svojo znanstveno hipotezo.