Predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Martin Toth je opozoril, da se zdaj dolgotrajna oskrba financira iz različnih virov, združitev vseh virov pa bi zagotovila od 75 do 80 odstotkov potrebnih sredstev v primeru sistemske ureditve. Manjkajoči del sredstev znaša od 80 do 140 milijonov evrov.

Zgled za zagotovitev manjkajočih sredstev je po njegovih besedah mogoče najti v nizozemskem modelu, kjer se t. i. podporne funkcije dolgotrajne oskrbe financirajo iz zasebnih sredstev, kar bi za posameznika pomenilo od pet do sedem evrov stroškov na mesec. Do leta 2020 pa bo v Sloveniji najmanj 60.000 ljudi potrebovalo dolgotrajno oskrbo.

Sekretar sindikata upokojencev Slovenije (SUS) Miloš Mikolič je poudaril, da nastajajo v sedanji ureditvi velike nesprejemljive razlike v dostopnosti dolgotrajne oskrbe v posameznih lokalnih skupnostih. Odlaganje rešitve problematike bo po mnenju upokojenskih organizacij zaradi staranja prebivalstva le še dodatno otežilo vzpostavitev sistemske ureditve.

Rešitev ne bo čez noč
Predstavniki upokojencev in sindikatov se zavedajo, da sistemske ureditve ni mogoče vzpostaviti čez noč, realno pa se jim zdi obdobje od dveh do štirih let. Na ministrstvu za delo so sicer že pred časom napovedali, da bodo osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi poslali v javno razpravo predvidoma do konca marca. Pojasnili so, da izhodišče za pripravo zakona predstavlja zakonski osnutek iz leta 2010, vendar so zadeve še odprte. Zakonski predlog pa naj bi v DZ posredovali do konca leta 2015. Zakon sicer ne bi začel veljati takoj, saj je predvideno dveletno prehodno obdobje.