Načelno mnenje komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da je šlo pri najemu stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na Dimičevi cesti za elemente korupcijskih dejanj, je postavilo piko na koncu politične kariere nekdanje predsednice zdaj že nekdanje parlamentarne stranke LDS Katarine Kresal.

Zaradi načelnega mnenja glede korupcije pri najemu stavbe NPU, ki jo je ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) oddajal znanec Kresalove Igor J. Pogačar oziroma njegovo podjetje Ram Invest, je odstopila kot notranja ministrica, vendar je ob tem napovedala, da bo uporabila vsa pravna sredstva, da bi dokazala svojo "nedolžnost" oziroma, kot se je tedaj izrazila, se lahko tudi institucije, kot sta Računsko sodišče in protikorupcijska komisija, motijo. Proti načelnemu mnenju protikorupcijske komisije je Kresalova pozneje vložila tožbo na upravno sodišče, v kateri je zahtevala njegovo odpravo, ki pa je bila pred božičnimi prazniki zavrnjena, poroča časnik Dnevnik.

Kresalova se bo pritožila na vrhovno sodišče
Upravno sodišče se je glede odločanja v tej zadevi izreklo za stvarno nepristojno in primer odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. "21. decembra 2011 sem prejela sklep Upravnega sodišča, s katerim se je to izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v konkretni zadevi, zadevo pa je odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Gre za prvostopenjski sklep, ki še ni pravnomočen. Ker odločitev Upravnega sodišča ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in je kot takšna po mojem mnenju napačna (saj so v predmetni zadevi podani vsi pogoji za odločanje v upravnem sporu), nameravam pri Vrhovnem sodišču v zakonskem roku vložiti pritožbo," je odločitev upravnega sodišča komentirala Kresalova.

Bolj zadovoljni so v protikorupcijski komisiji, kjer so že ob prejemu tožbe Kresalove septembra lani upravno sodišče pozvali k zavrnitvi tožbe. "Glede na to, da je v odgovoru na tožbo komisija zatrjevala stvarno nepristojnost upravnega sodišča, lahko rečemo, da smo takšno odločitev pričakovali," pravijo v protikorupcijski komisiji. Ob tem pa so poudarili, da glede nadaljnjih postopkov pač ne vedo, ali se bo Kresalova na odločitev pritožila, kot tudi ne, ali bo vztrajala pri postopku zoper Republiko Slovenijo pred rednim sodiščem.

KPK zaznal netransparentnost pri najemu stavbe NPU-ja
Kresalova je v nekaterih svojih izjavah v preteklosti, kot, denimo, v predvolilnem intervjuju za Mladino, izjavljala, da je bilo pri najemu narejeno vse zakonito in z najboljšimi nameni, v koordinaciji z ljudmi, ki niso imeli nikakršnih političnih želja, ter da osebno ni sodelovala v nobenem delu postopka in se ni vmešavala v odločitve. Afera NPU pa naj bi bila posledica tragedije z Baričevičem. Toda na drugi strani je protikorupcijska komisija dala načelno mnenje, da sta bila izpolnjena oba elementa korupcijske dejavnosti, tako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb kot uresničitev pričakovane koristi subjektu iz zasebnega sektorja.

Pri tem so zaznali precej netransparentnosti v celotnem postopku, saj ni bilo dokumentacije o določenih fazah postopka najema, kot je bilo tudi ugotovljeno privilegirano komuniciranje z določenim ponudnikom. Ob tem ne gre prezreti, da je tudi Računsko sodišče ugotovilo, da pri najemu stavbe NPU ni bil zagotovljen postopek, ki bi omogočal enakopravno obravnavo ponudnikov, hkrati pa MNZ pri najemu ni ravnalo v skladu z zakonom o stvarnem premoženju države.

Nepravilnosti tudi pri opremljanju prostorov NPU-ja
Nepravilnosti pa so bile ugotovljene tudi pri opremljanju prostorov s pisarniškim pohištvom. Pahorjeva vlada je nato sredi novembra tudi sprejela sklep, da naj MNZ, ki ga zdaj še vodi sicer pravosodni minister Aleš Zalar, pripravi dokumentacijo za preoblikovanje sedanjega najemnega razmerja za stavbo NPU. Možnosti so med drugim odkup stavbe, odpoved pogodbe ali drugačna najemna pogodba.

Ali so bila dejanja Kresalove kot notranje ministrice korupcijska ali ne, bodo, kot kaže, zdaj odločala različna slovenska sodišča. Kresalova pa ni edina, ki se je zaradi nezadovoljstva glede mnenja protikorupcijske komisije zatekla po pravico k upravnemu sodišču, saj sta tožbi proti protikorupcijski komisiji zaradi njenih mnenj v preteklosti vložila tudi predsednica zdravniške zbornice Gordana Kalan Živčec in bivši glavni inšpektor za delo Borut Brezovar.