Kandidat za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo osem poslancev, trije so bili proti.

"Ciljev in nalog je veliko, rad bi vam sporočil, da so narava, voda in prostor na varnem, da bomo zavezniki, ko bo treba zastaviti besedo pri drugih resorjih," je pred tem v predstavitvi pred člani odbora povedal Uroš Brežan, sedanji minister za okolje.

Med usmeritvami, ki jim bo sledil v prihodnje, je poudaril prizadevanja na področju ohranjanja narave in upravljanja prostora. Kot je dejal, skrb za naravo dvigujejo na višjo raven, saj bo dobila svoj direktorat. Poseben pomen pa bodo dobili razvojni projekti, saj bo nastala nova služba za razvojna sredstva.

Brežan se je dotaknil spopadanja s podnebnimi spremembami, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Napovedi kažejo, da se bodo suše in poplave nadaljevale tudi v prihodnje, Brežan pa napoveduje, da se bodo osredotočali na preventivo. Želi si, da bi državljani v ministrstvu za naravne vire prepoznali zaupnika, najdragocenejšega vladnega igralca glede skupnih prizadevanj za trajnostni razvoj.

Kot poseben izziv je poudaril optimizacijo sistemov z nacionalnimi varovanimi območji. Z vidika javnega interesa je to po njegovih besedah zelo pomembno, saj se zavedajo, da gre za naravno dediščino, "s katero moramo ravnati spoštljivo in odgovorno".

Eden krovnih ciljev, ki so jih določile države decembra na konferenci o biotski raznovrstnosti, je, da do leta 2030 tudi v Sloveniji izvedemo obnovo celinskih in kopenskih ekosistemov, za kar bo treba zagotoviti vire financiranja. Zato je Brežan napovedal pripravo nacionalnega načrta za obnovo narave v sodelovanju s ključnimi strokovnjaki.

Na ministrstvo za naravne vire in prostor na novo prehaja tudi področje rudarstva. Na tem področju bosta med ključnimi izzivi izpeljava postopka zapiranja rudnika Trbovlje–Hrastnik, za katerega je bil podaljšan rok zapiranja, in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu s strategijo do leta 2033, ki je določeno kot mejnik. Sprejeti pa bo treba tudi zakon o postopnem zapiranju velenjskega premogovnika, je napovedal Brežan.

Prioriteta je vodooskrba Istre

Glede področja upravljanja voda je kandidat za ministra med prioritetnimi projekti poudaril urejanje vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja. Napovedal pa je tudi hidravlično izboljšavo Rižanskega vodovoda, ki temelji na povezavi vodovodnih sistemov Krasa, slovenske Istre in postojnskega dela države.

Veliko sredstev bo namenjenih tudi gospodarskim javnim službam na področju urejanja voda, saj "en vložen evro v te ukrepe pomeni do štiri evre manj sredstev za posledice naravnih nesreč". Med ključnimi projekti je med drugim poudaril protipoplavno zaščito Gradaščice, selške Sore, območja reke Meže z Mislinjo in ptujske Drave.

Ob tem pa je omenil še dve po njegovih besedah pomembni področji, kot sta zagotavljanje pitne vode ter čiščenje in odvajanje odpadne vode.

Napovedal je tudi sanacijo območij, ki jih ogrožajo plazovi na najbolj ogroženih območjih, sanacijo posledic potresa v Petrinji na Hrvaškem, ki je povzročil materialno škodo tudi v določenih delih Slovenije, in pripravo celovite prenove dajatev za rabo vode, ki bo zagotovila enakopravno obravnavo uporabnikov.

Na področju rabe prostora pa se bo med drugim zavzemal za obnovo stanovanjskega fonda in to, da projekti ne bodo dodatno obremenjevali okolja. Ministrstvo bo prevzelo vlogo koordinatorja in razvijalca načrtov glede učinkovitega izvajanja prostorske politike, je dejal. V okviru tega bodo spodbujali ustrezno načrtovanje, informacijsko podporo občinam in investitorjev.

Prednost pri umeščanju v prostor bodo, kot je poudaril Brežan, imele strateške naložbe, med katerimi je tudi umeščanje obnovljivih virov energije. Ob tem je napovedal tudi sprejetje strategije prostorskega razvoja Slovenije.

Širitve zaščitenih območij

Nekateri člani odbora so izpostavili, da je Brežan pripravil vsebinsko obširno predstavitev, pri čemer pa so pogrešali konkretne cilje in časovnice na posameznih področjih. Med njimi je bil tudi poslanec SDS-a Danijel Krivec, ki se je sicer strinjal z vsebino predstavitve, saj, kot je dejal, "vsi podpiramo zaščito narave in živalskih vrst", obenem pa je Brežanu zastavil tudi nekaj konkretnejših vprašanj glede prilagoditve zaščitenih območij z vidika njihovega krčenja, ne samo širitve.

Kandidat za ministra je v povezavi s tem pojasnil, da imajo na ministrstvu trenutno kar nekaj pobud za širitev zavarovanih območij, med temi je omenil tudi širitev notranjskega parka in parka na Pohorju. "S tem se resno ukvarjamo, k tem zavarovanjem bomo tudi pristopili," je dodal.

Poslanca Franca Rosca (SDS) pa je zanimalo Brežanovo mnenje o nekaterih polemikah glede napovedanega umeščanja večjih objektov obnovljivih virov (OVE) v prostor. "Že na prvi predstavitvi sem povedal, da je treba tukaj veliko usklajevanja in da se je treba slišati," mu je odgovoril Brežan in dodal, da so določene možnosti umeščanja teh objektov tudi na zavarovana območja, a pod določenimi pogoji.

Glede obnovljivih virov energije je trenutno, kot je spomnil, v pripravi zakon o prioritetnem umeščanju objektov s tega področja, pri čemer bo na prvem mestu fotovoltaika, pa tudi vetrna energija.

"Dojemljivi smo tudi za umeščanje OVE-ja, predvsem solarnih elektrarn na umetna in rudniška jezera. Tukaj bi si želeli pilotnega projekta, da se na ta način preveri, kakšni so vplivi takšnih umestitev," je pojasnil Brežan.

Glede hidroelektrarne na Muri pa je ponovil stališče koalicije, da gradnje ne bo in da bodo vnovič preverili hidroenergetski potencial na srednji Savi.

Poslanci pa so izrazili tudi skrb glede poteka gradnje kanala CO na pomembnem vodovarstvenem območju. Kot je spomnil Brežan, gre za zelo velik projekt, zapisan tudi v operativni program kohezijske politike do leta 2020, ki je bil potrjen tudi na ravni Evropske komisije.

"Razumem skrb, ki jo izražajo lastniki zemljišč, poslanci in civilna družba, je pa po drugi strani treba povedati, da z njim zagotavljamo cilje EU-ja na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V velikih sistemih nad 2000 enot populacije moramo zagotoviti 100-odstotno priključitev na kanalizacijsko omrežje in čistilne narave. Za to nimamo več veliko časa," je opozoril.

Odzivi poslancev

Z Brežanovo predstavitvijo pa je bil zadovoljen poslanec Svobode Tomaž Lah. Med področji, s katerimi se bo ukvarjalo ministrstvo za naravne vire in prostor v prihodnje, je kot pomembno označil revitalizacijo degradiranih območij.

Poslanec Martin Marzidovšek (Svoboda) pa je poudaril pomembnost visoke stopnje biotske raznovrstnosti v Sloveniji, ki jo "moramo prepoznati kot naravno bogastvo". Ob tem je pozdravil Brežanovo zavzemanje za okrepljeno varovanje narave in naravnih habitatov. "Ustanavljanje novega direktorata razumem kot jasen znak, da boste na tem področju delovali še intenzivneje," je dejal.

Glede novih ministrstev in njihovih pristojnosti pa je bil med razpravo kritičen poslanec NSi-ja Jožef Horvat, ki je dejal, da bodo vsi verjetno potrebovali kar nekaj mesecev, da bodo natančno razumeli pristojnosti novih ministrov in "delitvene bilance" vsebin. "Upam, da bodo državljani, za katere vladni organi izvajajo servis, svoje zahteve znali nasloviti na pravi naslov," je izpostavil Horvat.