Po Brglezovih besedah, ki tudi predseduje omenjeni komisiji, bo storil vse, da bo postopek vpisa v ustavo čim prej dokončan, kar bi se lahko zgodilo do konca leta.

Prvi trije odstavki predlaganega 70. a člena Ustave tako določajo, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

Oskrba v roke lokalnih skupnosti
Sicer pa se je razprava znova osredotočila predvsem na določila, ki določajo oskrbo s pitno vodo. V dopolnilu so poslanske skupine sprva določile, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država prek samoupravnih lokalnih skupnosti na način neprofitne javne službe.

Pravnik France Grad je presodil, da je bistveno, da glavna beseda ostaja državi, saj lahko ta zagotavlja izvrševanje pravice do vode na tak način, da je dostopna vsem državljanom. Vendar pa je opozoril, da predlagano besedilo ne zagotavlja neposrednega izvrševanja in ne izključuje koncesij.

Tako so poslanci na koncu potrdili besedilo, ki določa, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država prek samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Pomisleki glede izvedbe in cene
Vsi poslanci sicer niso bili zadovoljni. Jože Tanko (SDS) je izpostavil vrsto vprašanj, na primer, katera voda bo veljala za pitno, kako bo država zagotavljala dobavo vode v prav vse predele Slovenije, koliko bo stala izvedba v praksi in kdo bo zagotavljal manjkajoči denar za vodno oskrbo.

Podobno je Jožef Horvat (NSi) poudaril, da se je besedilo v procesu tako zapletlo, da ga "nihče v državi več ne razume", različna mnenja pa da imajo celo strokovnjaki. Med drugim je izpostavil izraz "neprofitna javna služba", ki v slovenski zakonodaji ni opredeljen.

Določene pomisleke in vprašanja so postavili tudi v Zbornici komunalnega gospodarstva. Tudi Miran Lovrič je poudaril, da bo zaščita vodnih virov terjala dodaten denar, ni pa jasno, kdo ga bo dal. Antun Gašparac je vprašal, kaj bo z infrastrukturo - ali bo ta ostala v lasti občin ali bo prenesena na državo. Vprašanje je tudi, kdo bo financiral gradnjo novih vodovodov in ali bodo zdajšnji izvajalci, gospodarske javne službe, lahko še naprej opravljali svoje delo.