Ustavni sodniki so imeli v okviru obravnave ustavne pobude glede novele zakona o RTV Slovenija na mizi tri predloge za izločitev ustavnih sodnikov. Ugodili so le eni, saj sta bili dve po njihovi presoji prepozni, zato so ju zavrgli.

Ugodeno je bilo le predlogu za izločitev ustavne sodnice Neže Kogovšek Šalamon, ki ga je 30. marca vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, ta je tudi prvopodpisani pod ustavno pobudo. Kot razlog za izločitev je navedel njeno dopolnilno delo na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o noveli.

DZ je nato 3. aprila predlagal izločitev Klemna Jakliča. V referendumski kampanji o zakonu o RTV Slovenija leta 2005 je namreč zagovarjal zakonske rešitve zakona, ki jih novela spreminja. Glede na to se poraja dvom o njegovi nepristranskosti, med drugim piše v predlogu DZ-ja, pod katerega se je podpisala predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Vlada je predlog ustavnemu sodišču za izločitev Jakliča sprejela na dopisni seji 5. aprila.

Nekaj dni zatem se je na mizi ustavnih sodnikov znašel tudi predlog v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroša Urbanije za izločitev predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta. Ustavnega sodnika Roka Čeferina so medtem iz odločanja v tej zadevi izločili že januarja, saj njegova pisarna sodeluje z javnim zavodom.

Na ustavnem sodišču so ob tem pojasnili še, da so na tokratni seji odločili le o zahtevah oziroma predlogih za izločitev sodnikov. Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Tanja Gobec, je sicer poleg Gregorčičeve zahteve po izločitvi takšno zahtevo za lastno izločitev podala tudi sodnica sama. Po odločitvi se tehtnica zdaj nagiba v korist tistim, ki so nazadnje odločili za začasno zadržanje dela zakona o RTV Slovenija, ko so to izglasovali s petimi glasovi proti trem. Sodnica Šalamon Kogovšek je namreč glasovala proti zadržanju.

Del novele zakona o RTV Slovenija zadržan sredi februarja

Pobudo za oceno ustavnosti zakonske novele je sicer vložilo več vodilnih na RTV Slovenija s prvopodpisanim Gregorčičem. Po njihovem mnenju novi način oblikovanja, sestave in delovanja sveta zavoda v skladu z novelo v celoti jemlje pristojnost DZ-ja za imenovanje članov sveta ter jo prenaša na interesne skupine in nekatere državne institucije, kot sta informacijski pooblaščenec in varuh človekovih pravic. Tako pobudniki kot tudi vlada so se zavzeli za to, da se pobuda obravnava javno.

Ustavno sodišče se je v odločbi, sprejeti 16. februarja, odločilo zadržati izvrševanje dela 23. člena novele, po katerem se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele, ki je začela veljati 28. decembra lani. V celoti pa so zadržali 24. in 25. člen, po katerih svet zavoda v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave.