Kmalu bo začel veljati zakon o uravnoteženju javnih financ, ki posega v 45 različnih zakonov in s katerim je sprejet prvi sveženj varčevalnih ukrepov. Posega predvsem v plače v javnem sektorju, pa tudi v nekatere socialne prejemke in pravice.

Z junijem se bodo plače spremenile
S 1. junijem se bosta zaposlenim v javnem sektorju tako najprej odpravili preostali dve četrtini plačnih nesorazmerij, nato pa se bodo vsem znižale plače za osem odstotkov. "Skoraj polovici zaposlenim se bodo plače zato najprej povečale za 8 odstotkov, nato pa znižale za 8 odstotkov," je v oddaji pojasnila generalna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Lidija Apohal Vučkovič.
V letu 2013 ne bo plačila za delovno uspešnost, ni novih napredovanj, se pa junija izplačajo zaostala napredovanja. Zaposleni v javnem sektorju bodo lahko imeli največ 35 dni dopusta, je pa za posebne pogoje dela mogoče dodati še največ 15 dni. O tem se bodo pogajali pri dopolnitvah kolektivnih pogodb.

Regres se bo javnim uslužbencem nižal
Regres se bo izplačal vsem v javnem sektorju, a ne v takšni višini, kot je bilo za letos predvideno. 692 evrov bodo dobili tisti, ki so v razredih do 13. plačnega razreda, drugim pa se bo regres znižal. Nad 40. plačnim razredom bo regres le 100 evrov za to leto, za prihodnje leto pa ga naj ne bi bilo. "Tistim, ki so ga že dobili, jim bodo preveč izplačan denar obračunali prihodnje leto," je dodala Apohal Vučkovičeva.

Novosti pri upokojevanju
Novosti so tudi pri upokojevanju javnih uslužbencev. Po novem bo lahko predstojnik v določenih primerih izdal sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. To lahko stori po dveh mesecih, ko je nekdo izpolnil pogoje za upokojitev, ki so 38 let delovne dobe za žensko in za moškega 40 let delovne dobe, starost pa ni pomembna. Tisti, ki se upokojijo v dveh mesecih po izpolnjevanju pogojev, dobijo po besedah Apohal Vučkovičeve odpravnino v višini treh plač, drugi v višini dveh plač. Lahko pa se delodajalec in delavec dogovorita za podaljšanje zaposlitve, če delodajalec ugotovi, da je zaposleni, ki sicer izpolnjuje pogoje za upokojitev, bistven za sam delovni proces.

Omejili so dodatne pogodbe za zdravnike
Varčevanje posega v dodatno delo zdravnikov. Po spremembah zakonov z lastnimi zaposlenimi zdravstveni zavodi ne smejo sklepati pogodb, lahko pa zdravniki dodatno pogodbo sklenejo z drugimi zavodi, kjer niso zaposleni, in če gre za storitve, za katere ni mogoče skleniti zaposlitve, če ima ta zavod povečan obseg dela in podobno, pojasnjuje Brigita Čokl, generalna sekretarka na ministrstvu za zdravje. A ta zdravnik mora predtem v matičnem zavodu opraviti vse svoje obveznosti, ne sme zavračati dežurstev.

Nižajo se bolniška in porodniška nadomestila
Znižuje pa se tudi nadomestilo, ki ga delavci prejemajo, ko so v bolniškem staležu. Nadomestilo za "lastno bolezen" se znižuje na 80 odstotkov plače (do zdaj je bilo izplačano v 90 odstotkih), 100-odstotno pa ostaja nadomestilo za poklicne bolezni.

Nadomestilo za porodniški dopust, ki ga porodnica dobiva prve tri mesece, ostaja nespremenjeno, znižuje pa se nadomestilo za nego in varstvo otroka, ki se začne izplačevati po teh treh mesecih. Hkrati so tudi omejili najvišji mogoči znesek, ki ga starš lahko dobi za nego otroka, in sicer na 2-kratnik povprečne bruto plače oziroma 1.880 evrov neto.

Po oddaji klepet na MMC-ju
Ker zagotovo na katero izmed vaših vprašanj ne bo odgovorjeno, smo državno sekretarko ministrstva za delo Patricio Čular, po oddaji povabili tudi v MMC-jevo spletno klepetalnico.