" je za MMC povedal vodja urada Aleš Gulič.

Potem ko smo nedavno o težavah, ki jih žulijo, povprašali verske skupnosti v Sloveniji, smo se tokrat po odziv obrnili na Urad za verske skupnosti, ki deluje kot povezava med verskimi skupnostmi in državo.

Gulič: Odločilo je ustavno sodišče
Spomnimo. Slovenska katoliška cerkev si želi, da bi verski pouk postal del pouka, in kot argument navaja, da je Slovenija "ena redkih držav v Evropi, kjer ta ni sestavni del kurikula". Vodja urada za verske skupnosti Aleš Gulič se s tem ne strinja. Poudaril je, da je o tem že odločalo ustavno sodišče in sklenilo, da verski pouk ne sodi v javne šole. Takšno je stališče ustavnega sodišča, zato urad ne more imeti drugačnega, je dejal za MMC.

Pravilnik o uporabi šolskih prostorov se izkorišča
Tudi vprašanje uporabe šolskih prostorov za izvajanje verouka je področje, na katerem so bile zadeve po njegovem mnenju "že jasne, a so se začele bolj kot ne s pomočjo medijev spet oživljati". "Ta zadeva se je začela na neki način izkoriščati," meni Gulič in pojasnjuje, da je bil namen uredbe, da se šolske prostore za pouk verouka uporablja, če prostori v župnišču niso primerni.

V zvezi s sklicevanjem na nevarne poti do župnišč oziroma prostorov za verouk pa je dejal: "V tem smislu bi se lahko na to sklicevalo vsako društvo ali glasbena šola in zahtevalo, da se njihova dejavnost opravlja nekje drugje, ker je pač pot do šole nevarna. Mislim, da odgovornosti staršev ne more prevzemati država na svoja pleča," je dejal Gulič.

Gulič zato poudarja, da se bo moralo v novem pravilniku, ki ga pripravlja ministrstvo za šolstvo, natančno določiti tudi, kakšne so materialne obveznosti ene in druge strani.

Islamska skupnost: sredstva, bolnišnice, zapori in vojska
Največ težav naj bi sicer imela islamska verska skupnost. Kot smo že pisali, je obljuba dodelitve 500 tisoč evrov za gradnjo džamije padla v vodo, poleg tega pa trdijo, da nimajo možnosti za izvajanje verske oskrbe v bolnišnicah, zaporih in v vojski.

Vojska: iz vojašnice v cerkev, molilnico ali drug verski objekt
Gulič v zvezi z duhovno oskrbo v vojski opozarja, da se ta zdaj izvaja v skladu zakonom o obrambi, ki je nastal še v času naborniške vojske, "ko fantje res niso mogli izza ograj kasarn. Zdaj seveda lahko in veliko vprašanje je, ali je verska oskrba v tem smislu znotraj vojske sploh potrebna". Vojaki v Sloveniji namreč ne živijo v vojašnicah, po delu odhajajo domov in so torej svobodni pri izražanju svoje verske pripadnosti in sodelovanju pri verskih obredih. "Drugo pa velja za misije v tujini oziroma delo na terenu. Na tem področju pa bi bilo treba stvari urediti tako, da bi bila verska oskrba omogočena vsem verskim skupnostim," je dodal Gulič.

Bolnišnica (in zapor): nedosegljivo število 500
Težava verske oskrbe v bolnišnicah je, da smo vezani na številko 500, kar pomeni, da 500 pacientov ene veroizpovedi omogoča, da se zaposli enega človeka - duhovnika, je problematiko pojasnil Gulič. "Jasno je, da je to napisano na kožo samo največji verski skupnosti." Sam se zato zavzema za to, da bi bili do verske oskrbe upravičeni vsi bolniki in zaporniki, ki si tega želijo. "Seveda pa je pri tem na prvem mestu spoštovanje bolnišničnega oziroma zaporniškega reda. Ta imata v vsakem primeru prednost, vse drugo pa je sekundarnega pomena," je poudaril.

Možnosti za ureditev tega vprašanja je več, navaja primere iz tujine Gulič. Tako imajo ponekod po bolnišnicah en prostor za duhovno oskrbo, ki ga uporabljajo verniki različnih veroizpovedi.

Pravoslavcem dali denar, muslimanom pa ne?
Za Slovensko islamsko skupnost je med najbolj perečimi vprašanje obljubljenega, a ne dobljenega denarja za gradnjo džamije. Medtem ko je Srbska pravoslavna skupnost v Sloveniji brez težav prejela 500 tisoč evrov za svoj kulturni center (Paroh Peran Boškovič je nedavno za MMC dejal, da odprtih vprašanj s slovensko državo pravzaprav nimajo), pa naj bi se morala islamska skupnost prijaviti na razpis, ki je odprt tudi drugim. To vidijo kot za neenakopravno obravnavo njihove verske skupnosti.

Bodo pravoslavcem odvzel že dano?
Gulič priznava, da je bil denar pravoslavni skupnosti dodeljen mimo razpisa, na neki način "nezakonito", in da se "o tem še odloča, kaj storiti". Pojasnjuje, da v primeru islamske skupnosti ni šlo za neenakopravno obravnavanje, ampak so morali preprečiti, da se namesto ene ne bi zgodili dve nezakonitosti. Bodo denar pravoslavni skupnosti odvzeli? "Seveda vedno obstaja ta možnost ali pa možnost, da če se ugotovi, da je nekaj nezakonito pridobljeno, to tisti tudi sam vrne," je pojasnil Gulič in hkrati poudaril, da o tem ne odloča Urad za verske skupnosti.

"Ustava je prva in najpomembnejša"
In kaj je tisto prvo, kar je treba na področju odnosa država - verske skupnosti najprej rešiti? "Za državo je najpomembnejša ustava. Zato je treba najprej pogledati, kako je s skladnostjo obstoječega zakona o verskih skupnostih z ustavo - to je osnovna zadeva," meni Gulič. Kot je znano, je obstoječi zakon že v ustavni presoji in po njegovih besedah bodo v uradu, "potem ko bo o tem odločeno, videli, kateri so problemi, ki so še ostali ali pa, če so s pojavili novi. In to bomo reševali".