V DZ-ju poteka redna majska seja, kjer poslanci vladi zastavljajo vprašanja. Bratuškova je na svoja že odgovorila, trenutno so na dnevnem redu ostali ministri. Potek seje bo najverjetneje zmotil podpis dogovora med vlado in sindikati o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju, ki naj bi se zgodil predvidoma okoli 18. ure. Podpisa se bodo namreč poleg Bratuškove udeležili še štirje pristojni ministri.
Pukšič v reformnih ukrepih ne vidi nič novega
Predsednica vlade Bratušek je poslancu Francu Pukšiču (SLS) na njegovo vprašanje glede spodbujanja gospodarske rasti naštela številne ukrepe vlade in izpostavila, da bi bile trenutne razmere drugačne, če bi leta 2006 država znižala raven odhodkov ali pa takrat dvignila DDV.

Pukšič je pojasnil, da pri nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti, ki ju je vlada poslala v Bruselj, ne vidi nič novega in da si vlada privatizacijo predstavlja kot licitacijo državnega premoženja. Zanimalo pa ga je predvsem, kako bo vlada vzpostavila gospodarsko rast in ustvarila nova delovna mesta.

Bratuškova je med drugim razložila, da bo v okviru nadaljevanja obstoječih dolgoročnih namenskih linij banke SID v letu 2013 zagotovljenih dodatnih 14 milijonov dolgoročnih virov, na podlagi teh in novih virov pa bo na letni ravni podprtih do 1.000 podjetij in ohranjenih ali ustvarjenih do 50.000 delovnih mest.

Za izboljšanje dostopnosti do bančnega financiranja malih in srednjih podjetij namerava država implementirati novo jamstveno shemo. Predvidena kvota jamstev pa je med 500 milijonov do ene milijarde evrov.

Pukšič je pripomnil, da v programu stabilnosti ni nič konkretnega, nobenih tabel s številkami in konkretnimi datumi. Premierka pa mu je odvrnila, da mu lahko vse številke, ki jih je predstavila, pripravi tudi v obliki tabele.

(Ne)uspešnost izdaje obveznic?
Jožef Horvat (NSi) je od premierke Alenke Bratušek želel slišati, zakaj je vlada šla v izdajo obveznice še pred predstavitvijo reform, ki bi lahko pomirile vlagatelje in znižale obrestno mero. Zanimal ga je tudi konkreten namen izdaje (za kaj bodo porabljena izposojena sredstva) in ali bodo porabljena sredstva prinesla dodano vrednost, višjo od šestih odstotkov. Že samo obresti na zadnjo izdajo bi zadostovale za izgradnjo tretje razvojne osi, je poudaril.

Bratuškova je odvrnila, da je bila tokratna zadolžitev za deset bazičnih točk boljša od tiste, ki jo je lanskega oktobra izvedla prejšnja vlada. "Če zadnje ocenjujete kot neuspešno, vam povem, da je bilo oktobrsko še bolj neuspešno," je izjavila. Po njenih trditvah je bila obveznica prodana na način, ki jo je zavaroval pred valutnimi tveganji.
Glede porabe je dejala, da zadolževanje nikoli ne poteka za posamične projekte, temveč se zadolžitev izvede za vse potrebe. Tako bodo zadnja pridobljena sredstva porabljena tako za tekoče financiranje proračuna, za poplačanje zapadlih obveznosti kot tudi za sanacijo bank, kar bo po njeni oceni "najbolj pomagalo slovenskemu gospodarstvu". Prek sanacije bank bo ta vlada ustvarila drugačno gospodarsko rast kot prejšnja, je zatrdila.

To, da so plače, pokojnine in socialni transferji nakazani takrat, kot morajo biti, pa je posebna dodana vrednost, ki se je ne da izračunati, je odgovorila na potencialno dodano vrednost.
O prodaji podjetij in NKBM-ju
Jože Tanko (SDS) je premierko vprašal, na kakšni metodologiji in izračunih je vlada sestavila program prodaje državnih podjetij. Še posebej ga je zanimalo, zakaj je prek hrvaškega medija napovedala prodajo štajerske banke NKBM. Ali je to zato, kjer je bila Bratuškova v NKBM-ju nadzornica v času, ko so se po Tankovih besedah "dajali privilegirani krediti" in ko je banka padla v izgubo. Nadalje je premierko vprašal, ali želi NKBM "na hitro" prodati zato, da bi se izognili prenosu slabih terjatev na slabo banko, s tem pa tudi odgovornosti za soglasja, ki jih je kot nadzornica dajala v banki.

Bratuškova nima težav z razpravo o kreditih
Bratuškova je v odgovoru Tanka najprej spomnila, da je v banki še vedno "njihov" izvršni direkor in dokler bo tako, Bratuškova verjame, da so "kot nadzorniki delali odlično." Glede danih kreditov je izjavila, da nima problemov z analizo in javno razpravo nad niti enim samim kreditom, ki ga je odobrila. Seveda je to poslovna skrivnost banke, je dodala, Tanka pa pozvala, naj iz NKBM-ja pridobi podatke.

"Nimam problema govoriti o vsakem posamičnem poslu. Alenka Bratušek ni niti enkrat posredovala za kakršen koli kredit in niti enkrat ni nihče pri njej interveniral za kakršen koli kredit. Če bo potreba, lahko razpravljamo o vsakem," je dejala opozicijskemu poslancu. Dodala mu je še, da so bili najslabši krediti v banki podeljeni leta 2006 pa do leta 2008, ko je bila na oblasti neka druga vlada, poznejša izguba pa je posledica slabitev.
Kakšen bo strošek dokapitalizacije?
Riharda Branislja iz koalicijskega DL-ja je zanimalo, kolikšen bo celoten strošek dokapitalizacije bank, pri čemer je želel posebej znesek zaradi tekočega poslovanja in posebej znesek, ki bo potreben po prenosu slabih terjatev. Dodatno je prosil še za podatek celotnega obsega na slabo banko prenesenih terjatev.

Družba za upravljanje slabih terjatev je ustanovljena, delujoča, vlada pa je sprejela že prvo formalno odločitev glede NLB-ja in dokument poslala "tja, kamor ga je treba poslati". Zato Bratuškova pričakuje, da bodo prve terjatve prenesene že junija.

Z zakonom so državna poroštva omejena na 4 milijarde evrov, za obseg slabih terjatev pa "obstojijo ocene", da ta znaša 3,3 milijarde evrov. Vzporedno s prenosom bo potekala dokapitalizacija, je nadaljevala. Višina te bo odvisna tudi od morebitnega zasebnega investitorja za NKBM, za zdaj pa vlada sloni na oceni Banke Slovenije, da bo v te namene potrošenih 900 milijonov evrov.
Seja bo trajala do četrtka
Majska seja DZ-ja bo sicer trajala vse do četrtka. Na dnevnem redu je poleg sedmih zakonov posebno poročilo varuhinje človekovih pravic in predlog za imenovanje njene namestnice, volitve kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije, imenovanje okrožnega sodnika v Mariboru ter imenovanje člana Programskega sveta RTV Slovenija.