Evropska zveza prehrambne znanosti in tehnologije (EFFoST), ki ji predseduje profesor na biotehniški fakulteti Peter Raspor, je organizator prvega evropskega kongresa o hrani, ki se ga udeležuje več kot 1.000 predstavnikov iz 45 držav.
Strokovnjaki se na več kot 30 simpozijih pogovarjajo o prehranskih vzorcih, okolju proizvodnje živil, njihovi predelavi, novih tehnologijah in zasnovah živilske industrije v Evropi. Udeleženci naj bi podpisali tudi Evropsko deklaracijo o hrani in prehrani, ki bo določila usmeritve na tem področju.
MMC se je o smernicah v prehrani in živilski industriji pogovarjal s predsednikom EFFoST-a Petrom Rasporjem, ki meni, da je največji izziv današnjega časa učiti ljudi, kako se zdravo prehranjevati s hrano, ki je na razpolago.
Nove tehnologije manj vplivajo na prehrambno vrednost
V zvezi z uporabo tehnologije v prehrambni industriji in predelavi hrane je v današnjem času, kjer smernice narekujejo uporabo čim manj predelanih prehrambnih izdelkov mnogokrat veliko napačnega razumevanja. "Nove tehnologije omogočajo praviloma varnejšo proizvodnjo, oziroma pri procesiranju živila uničijo manj," je dejal Raspor, ki pa priznava, da je za nerazumevanje in strah pred predelanimi živili kriva tudi stroka, ki se premalo ukvarja z informiranjem potrošnikov.
Prehrambena tehnologija se je skozi zgodovino z makro ravni preusmerila v mikro, zdaj pa prehaja že v nano fazo, saj z uporabo nanotehnologij počasi spoznava vse vitalne dele v prehrani. "Včasih smo hrano, če smo jo želeli ohraniti, posušili in z izparevanjem odstranili večino skundarnih metabolitov, za katere danes vemo, da so zelo pomembni." Tak način predelave hrane zato danes velja za grobega, medtem ko sodobni postopki predelave, ki se uvrščajo med mile, ne poškodujejo pomembnih sestavin prehrambnega izdelka, je dejal Raspor, ki tudi pri posegih v hrano zagovarja zmernost, kar pomeni, da je treba natančno preveriti posledice posegov v hrano in jih šele nato ponuditi potrošniku.
Peter Raspor je za MMC govoril tudi o umetni proizvodnji živil, onesnaženju in zasnovah novih tehnologij v živilski industriji. Vabljeni k ogledu videointervjuja.
Strah pred genetsko spremenjenimi živili neumesten?
Nezaupanje genetsko spremenjeni hrani je značilna za Evropo, medtem ko drugi del sveta temu ne posveča preveč pozornosti in to področje jemlje kot normalni del razvoja kmetijstva. "Kmetijstvo z gensko spremenjenimi proizvodi lahko ponudi izdelke, ki imajo boljšo senzorično vrednost, imajo boljšo užitno vrednost in so tudi varnejši," je dejal Raspor. Poleg tega pa biotehnologija lahko pomaga odstraniti nekatere negativne komponente iz živil, med drugim strupe in alergene.
Afera melanim - dejanje posameznikov
Afero z melanimom je Raspor označil za kriminalno dejanje posameznikov in dodal: "Grozljivo je, da imamo ljudi v stroki in v vodstvih teh korporacij, ki to počnejo." Mleko je sicer prehrambni proizvod, ki se ga najpogosteje "potvarja", vendar pa je hrana, ki na trg pride v Evropi, varna. Živila namreč preidejo vse potrebne kontrolne stopnje, ki so za to predpisane, drži pa, da "žal ne moremo zaščiti malega potrošnika pred pohlepom in kriminalnim obnašanjem nekaterih, ki se odločijo zlorabiti sistem", dodaja Raspor.
Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje