Civilna zaščita jih s pomočjo Slovenske vojske pošilja na območja, ki so še vedno brez električne energije. Kot so sporočili z ameriškega veleposlaništva v Sloveniji, je donacija del humanitarne pomoči prizadetim območjem. Agregati so različnih moči - en je 100-kilovatni, pet 30-kilovatnih ter po dva 60- in 15-kilovatna. Ameriška vlada pa bo slovenskemu Rdečemu križu donirala dodatnih 100.000 ameriških dolarjev (približno 73.000 evrov).

Po besedah namestnika generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Branka Dervodela v Sloveniji trenutno deluje 80 velikih agregatov in 38 manjših samo iz mednarodne pomoči.

Tisoči še vedno v temi
Po ledeni ujmi še vedno ostaja v državi brez električne energije nekaj tisoč odjemalcev, največ na območju Elektra Ljubljana. Po podatkih podjetja je bilo danes ob 14. uri brez napajanja iz omrežja 237 transformatorskih postaj oziroma 5.900 odjemalcev, 1.000 odjemalcev pa napajajo prek agregatov.

Na območju Elektra Primorske je bilo popoldne brez napajanja 98 transformatorskih postaj oziroma 598 odjemalcev energije. Najhuje je še vedno na območju idrijske in cerkljanske občine, v Postojni pa je večina prebivalcev oskrbljena z agregati. Brez električne energije so še vedno prebivalci Črnega Vrha nad Idrijo, nekaterih vasi na Cerkljanskem, Tolminskem, Kobariškem, na Trnovsko-Banjški planoti, pa tudi na Postojnskem, v Knežaku in Senožečah.
Pristojni v distribucijskih družbah odjemalce še vedno prosijo za potrpežljivost. Če odjemalci naletijo na položene kablovode, naj se jih v nobenem primeru ne dotikajo oziroma vozijo po njih s kmetijsko ali gradbeno mehanizacijo, ker je to smrtno nevarno, poudarjajo v Elektru Ljubljana. Kablovode bodo umaknili ali vkopali v zemljo takoj, ko bo to izvedljivo.

Stotine kilometrov uničenih daljnovodov, milijoni škode
Po trenutnih ocenah je bilo v ujmi poškodovanih ali uničenih 2.000 kilometrov distribucijskih elektroenergetskih vodov, ocenjena škoda samo na infrastrukturi za zdaj znaša 40 milijonov evrov. Cena dokončne sanacije bi lahko dosegla tudi 60 milijonov evrov, je v Ljubljani povedal Vladimir Mauko iz sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo SODO. Ob tem je opozoril na zastarelo infrastrukturo in se vprašal, ali ne bi bilo namesto popravljanja bolj smiselno izvesti celotne rekonstrukcije v podzemni izvedbi, ki pa je dražja, je dejal na okrogli mizi v okviru foruma Energetika in regulativa.

Škoda je tudi na prenosnem omrežju, in sicer je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega sistema Eles prejšnji teden sporočil prvo oceno, da je poškodovanih ali uničenih 30 kilometrov daljnovodov.

"Elektrika ni samoumevna dobrina"
Direktorica Javne agencije RS za energijo Irena Praček je dejala, da "se bomo mogoče ozavestili, da elektrika ni samoumevna dobrina". O morebitnih ukrepih regulatorja je še prezgodaj govoriti. Po njenih besedah je najprej treba ugotoviti, kakšna je škoda, ali so bila zavarovanja primerna in koliko škode bo povrnjene, je povedala.