Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je s predsednico republike Natašo Pirc Musar srečal v okviru svojega prvega uradnega obiska v Sloveniji in prvega obiska v tujini, odkar je pretekli teden nastopil drugi mandat. Po sprejemu z vojaškimi častmi sta skupaj položila venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Kot je Milanović dejal po srečanju, so bili tema dvostranski odnosi in razmere v Evropi, ki da niso dobre.

Evropo je v položaj, v katerem je, po mnenju Milanovića pripeljalo njeno neukrepanje. Pri tem je poudaril, da bi morale imeti evropske države v mislih predvsem to, da so tu že stoletja in da bodo tu tudi v prihodnosti.

Milanović je glasen nasprotnik sodelovanja Hrvaške v Natovi misiji vojaške pomoči Ukrajini, ker da bi to lahko pomenilo tudi napotitev hrvaških vojakov v Ukrajino in grožnjo državni varnosti. Prav tako ni naklonjen napotitvi evropskih mirovnih sil v Ukrajino ob morebitni sklenitvi premirja. Kot je dejal, evropske države nimajo dovolj vojakov, ki bi izvajanje mirovnega dogovora lahko nadzorovali. "Tega števila ni, britanska vojska ima trenutno 70.000 vojakov. Na žalost so to vojske za safari, to je realnost," je povedal.

Slovenija prihod mirovnih sil v Ukrajino zagovarja. Kot je danes poudarila Pirc Musar, je posledica vsakega premirja namreč prihod mirovnih sil, ki da bi morale v Ukrajino priti pod okriljem Združenih narodov.

"Meni osebno bi se to zdelo izjemno pomembno, predvsem zaradi ugleda in večje moči, ki jo OZN mora imeti, pa je trenutno nima," je dejala in pojasnila, da bi namreč za takšnim angažmajem moralo stati vseh 193 članic ZN-a. Po njenem mnenju je sicer še prenagljeno govoriti o številu vojakov.

Milanović: Evropa je zmedena

Po Milanovićevem mnenju je Evropa od začetka konflikta v Ukrajini ravnala zmedeno, rešitev za konec vojne pa, kot je dejal, leži v dogovoru med Washingtonom in Moskvo, pri čemer EU ne bo imel ključne besede.

Po njegovih besedah prav tako ne bo nihče ničesar vprašal Ukrajine, kar da je razvidno iz – sicer še ne podpisanega – dogovora med Ukrajino in ZDA o redkih zemljah. Dodal je, da največji del ukrajinskega ozemlja, na katerem te so, trenutno nadzorujejo ruske sile.

Pirc Musar je po drugi strani poudarila, da se o miru v Ukrajini ne sme odločati brez Ukrajine in EU-ja. "Pogajanja za mir v Ukrajini ne smejo potekati brez Ukrajine in EU-ja. Ni prav, da se o miru na evropskih tleh pogovarjajo brez EU-ja. Noben podpis mirovnega sporazuma ne more biti podpisan brez Ukrajine," je dejala.

"Slovenija si ne želi, da bi bil v teh pogajanjih nagrajen agresor in kaznovana žrtev," je dodala in poudarila, da je kršitev mednarodnega prava že sprožitev vojne.

Opozorila je še, da je za varnost v Evropi ključna enotnost in da ji v nasprotnem primeru ne bo pomagalo niti oboroževanje. "Vse orožje tega sveta nam ne pomaga prav nič, če Evropska unija ne bo enotna, ko gre za njeno varnost in zunanjo politiko," je ocenila.

Predsednika sta ob tem napovedala nadaljnjo obnovo mostov na meji med državama. Po besedah Nataše Pirc Musar je besedilo sporazuma o obnovi 20 mostov že usklajeno. "Pričakujemo, da bo do konca leta ta sporazum tudi podpisan, da se bodo mostovi obnovili in da bo življenje na obeh straneh lažje," je povedala.

Sogovornika sta se dotaknila tudi enega od odprtih vprašanj med državama – arbitražne razsodbe, s katero sta državi prvič določili mejo na morju. Spomnila sta, da je Hrvaška ne priznava, za Slovenijo pa je ta dokončna in jo izvaja.

Kot je dejal Milanović, problem ne tiči v vsebini razsodbe, s katero se strinjata obe strani, temveč v postopku, kako sta strani do rešitve prišli.

Milanović je menil, da odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško ne smejo bistveno porušiti odnosov. Pirc Musar je poudarila pomembnost dialoga in sodelovanja med državama tudi pri reševanju nerešenih vprašanj.

Milanović se je srečal tudi s premierjem Robertom Golobom in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. "Sogovornika sta pozdravila odlične dvostranske odnose med državama in izmenjala poglede na aktualne mednarodne teme," so sporočili iz premierjevega kabineta.

Zadnja med hrvaškimi predsedniki je bila na uradnem obisku v Sloveniji Kolinda Grabar Kitarović leta 2016. Zadnji uradni obisk slovenskega predsednika na Hrvaškem je bil obisk Boruta Pahorja, ki je bil v Zagrebu leta 2022 ob koncu drugega mandata na državniškem obisku. To je bil takrat tudi njegov zadnji uradni obisk v tujini.