"V zadevi Kangler se policija in tožilstvo izkoriščata za politične obračune," je med drugim dejal Žnidaršič. Kot je pojasnil, je zastopanje Kanglerja prevzel, potem ko je njegov kolega iz Odvetniške pisarne Čeferin Marko Bošnjak postal sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice. "Bilo je kakih 17 ali 19 zadev, ne vem točno, saj se jih je nekaj ustavilo že v predkazenskem postopku," je povedal.

Poudaril je, da je bil v veliki večini zadev Kangler oproščen ali pa je bil postopek zoper njega ustavljen. "V teh postopkih mi je kot nekdanjemu sodniku nedoumljivo, da smo bili uspešni na vseh drugih sodiščih, samo v Mariboru ne," je dejal.

Med podrobnostmi s sojenj, ki so jih na preiskovalni komisiji pod vodstvom poslanca SDS-a Žana Mahniča podrobno obdelali, je bilo dejstvo, da mariborski sodniki niso ugodili predlogu Kanglerja za zaslišanje določenih prič. "Sodnica v Murski Soboti je edina imela toliko strokovnega poguma, da je naredila to, kar je treba narediti. Zaslišati priče. Vrhovno sodišče je lepo reklo, da če je vsaj majhna možnost, da so dokazi v prid obdolženca, je te treba izvesti," je pojasnil odvetnik.

Po Žnidaršičevih ocenah Kangler sicer ni osamljen primer. "Na žalost je to na naših sodiščih kar stalna praksa. Postopki zoper Kanglerja niso nobena velika izjema. V bistvu ima prav srečo, da se piše Kangler. V postopkih za nekega Janeza Novaka se to redno dogaja, a se nič ne zgodi," je ponazoril.

V primeru kazenskih postopkov zoper nekdanjega župana Žnidaršič meni, da je bolj kot sodniki problematično tožilstvo. "V zadevah Kangler se je jasno videlo, da je obtožba narejena, ker mora biti narejena. Tako obširni izreki in tako nerazumljivi, kot so v več primerih bili, so samo takrat, ko je tožilstvo na neki način prisiljeno narediti obtožbo," je še dejal pred komisijo, na kateri sta mu postavljala vprašanja še dva poslanca SDS-a, Dejan Kaloh in Zvonko Černač.

Danes bi moral stopiti pred to komisijo še nekdanji mariborski podžupan Andrej Verlič, a se je opravičil in bo zaslišan na eni od prihodnjih sej. Opoldne pa je pričal ustavni pravnik Ciril Ribičič, ki je bil v svojem pravnem mnenju kritičen, ker je preiskovalne ukrepe v postopkih zoper Kanglerja odrejal sodnik Janez Žirovnik.

Ribičič: Zadošča že videz nepristranskosti

Kot je dejal Ribičič, iz njegovega pravnega mnenja ne izhaja, da bi želel sodnik Kanglerju škoditi namerno, iz maščevanja. Tudi ni bilo potrebe, da bi v tej smeri iskal odgovore. Ko gre za nepristranskost sodnikov, namreč zadošča že, da je prizadet videz nepristranskosti. In v tem primeru je po Ribičičevih besedah bil. Isti preiskovalni sodnik, "ki je bil v takšnih ali drugačnih sporih s Kanglerjem v preteklosti, je bil edini, ki je odrejal tajne preiskovalne ukrepe zoper obdolženca Kanglerja", je dejal.

"Popolnoma možna je predpostavka, da bi bila odločitev o tem, ali se neki preiskovalni tajni ukrepi odredijo ali ne, drugačna, če bi odločal drug sodnik, ki s Kanglerjem ne bi bil v takšnem razmerju, kot je bil ravno Janez Žirovnik," je dejal Ribičič. Poudaril je, da soglasje sodstva za take preiskovalne ukrepe ni neka formalnost, ampak bistvenega pomena.

Po Ribičičevih besedah je bilo v povezavi z njegovim pravnim mnenjem nekaj začudenja, ni bilo pa ovira za njegovo izvolitev v naziv zaslužnega profesorja. Ga je pa začudilo, da je trajalo kar veliko časa in niso napak hitreje popravili.

Parlamentarna preiskovalna komisija ima ta teden razpisane kar štiri seje. Potem ko ji je ustavno sodišče začasno preprečilo zasliševanje sodnikov in tožilcev, so na pričanje povabili množico prič z drugih področij. Med drugim so vabljeni še nekdanji poslanec Rudolf Moge, nekdanji mestni arhitekt Stojan Skalicky in Monika Kirbiš Rojs, ki je bila v času županovanja Franca Kanglerja vodja projektne pisarne Mestne občine Maribor. V ponedeljek je komisija zaslišala Jano Dolenc in Andreja Kranjca, ki sta bili priči pri izvedbi hišne preiskave na Kanglerjevem domu maja 2011.