DZ sicer trenutno razpravlja o ustanovitvi preiskovalne komisije o delovanju skrajnih skupin v Sloveniji. Potrebo po takšni komisiji so zaradi izgredov na nedavnih protestih danes izpostavljali zlasti v PS, medtem ko so se v koaliciji spraševali o motivih za njeno ustanovitev, saj se bo ukvarjala praktično z enako tematiko kot obstoječa nadzorna komisija.
Referendumske spremembe brez podpore
Novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi je vložila vladna koalicija, ki predlaga zaostritev pogojev za vložitev referendumske pobude. Po noveli zakona bi bilo za vložitev pobude potrebnih 5.000 podpisov, ki bi jih morali overiti na upravni enoti. Po sedanji ureditvi je za pobudo potrebnih 2.500 neoverjenih podpisov.
Podporo predlogu napovedujejo koalicijske partnerice in Državljanjska lista, ki so ga tudi vložile, v PS in SD pa je ne bodo podprli, saj ostro nasprotujejo višanju števila podpisov za začetek referendumske pobude. Znano je, da je za spremembo referendumske zakonodaje potrebnih dve tretjini glasov.
V petek je v DZ-ju predvidena tudi obravnava predloga za spremembo ustave v delu, ki ureja t. i. izstopne pogoje za referendum. Predlog, ki ga je pripravila skupina pravnih strokovnjakov, predvideva uvedbo t. i. zavrnitvenega referenduma, kar pomeni, da bi bil zakon na referendumu zavrnjen, če bi proti njemu glasovala večina tistih, ki so veljavno glasovali, in če bi hkrati ta večina predstavljala vsaj četrtino vseh volilnih upravičencev.
Vloženih 81 pobud, izvedenih le 19 referendumov
Prvopodpisani pod predlogom novele Matej Tonin (NSi) je poudaril, da z novelo zakona ne ukinjajo instituta referenduma, ljudstvu ničesar ne jemljejo in ne znižujejo demokratičnih standardov. 5000 volilnih upravičencev je po njegovih navedbah le majhno število vseh upravičencev, kar pomeni, da bi morali na 58 upravnih enotah v državi zbrati po 86 podpisov.
Če gre za relevanten družbeni problem, potem 86 podpisov ne bi smel biti problem, meni Tonin. Ob tem je navedel, da je bilo doslej vloženih 81 pobud, izvedenih pa le 19 referendumov. Po njegovih besedah to pomeni, da je okoli četrtina pobud realnih, ostalo pa se uporablja za taktične politične blokade.
Toninov predlog podpira tudi vlada. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman je povedal, da veljavna ureditev po nepotrebnem zapleta zakonodajni postopek. A po njegovih besedah je treba zakon spremeniti tako, da ne bi ogrožali pravic v zvezi z referendumom.
Sprememba varčevalnega zakona nima podpore
Z novelo zakona za uravnoteženje javnih financ bi po mnenju poslancev PS-ja in SD-ja, ki so jo tudi predlagali, dali priznanje tistim, ki so svoje življenje žrtvovali za domovino. Med drugim bi po predlogu vojni veterani ohranili pravice, ki jim jih je omenjeni zakon odvzel. V koalicijskih strankah in DL-ju pa, kot napovedujejo, novele ne bodo podprli.
Kot je dejal prvopodpisani pod predlogom novele Matjaž Han (PS), se zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) vse bolj kaže kot neuravnotežen zakon, s katerim so bile nekaterim na nesorazmeren način odvzete pravice. Pri tem zakonu po njegovem občutku tudi ne gre samo za finance, ampak v nekaterih primerih tudi za ideologijo.
Z uveljavitvijo ZUJF se je med drugim zvišala starost za uveljavljanje pravic s 50 na 55 let starosti, ukinila se je tudi pravna podlaga za uveljavitev pravice do zdravniškega in klimatskega zdravljena. Prav tako so zaostreni pogoji za uveljavitev pravice do zdravstvenega varstva, saj bo ta ostala nespremenjena le še za vojne invalide in žrtve vojnega nasilja, pojasnjuje Han. Po njegovem mnenju gre za nesorazmerne, selektivne in trajne posege. Z novelo zakona pa bi bili vojni veterani, potem ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka BDP, zopet upravičeni do navedenih pravic, pravica pa bi se po novem zagotavljala tudi ranjenim v vojni za Slovenijo in družinskim članom padlih v tej vojni.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak omenjeni predlog ocenjuje kot nepotreben. Predlagatelj je namreč spregledal, da ZUJF ne posega v pravice tistih, ki imajo zaradi vojne trajno okvaro zdravja, je pojasnil. Glede pravice do dodatnega zdravstvenega zavarovanja vojnih veteranov pa Vizjak poudarja, da ZUJF vanjo posega samo za tiste vojne veterane, katerih dohodek na družinskega člana presega 500 evrov. Razlog za zvišanje starostnih pogojev pa je tudi v tem, da se pravice iz dodatnega zdravstvenega zavarovanja tudi glede na trende starajoče se družbe pojavljajo kasneje.
DZ se bo seznanil z odstopi ministrov
DZ se bo seznanil tudi z odstopoma ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča in ministra za finance Janeza Šušteršiča. Oba sta odstopila, potem ko se je Državljanska lista 23. januarja odločila, da bo izstopila iz koalicije. DZ pa bo tudi ustanovil komisijo, ki bo preiskovala obstoj ekstremističnih skupin. Po navedbah PS-ja je namen komisije, da se ugotovi, ali te skupine obstajajo ali gre le za govorice.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje