Podatki v medijih namreč dajejo slutiti, da so bile v omenjenih policijskih postopkih kršene človekove pravice, so zapisali v uradu varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik. Ta z zaskrbljenostjo ugotavlja, da organi, ki so pristojni za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ne zagotavljajo ustreznega varstva zasebnosti domnevnih storilcev kaznivih dejanj.

Brezigarjeva: Aretacija običajen ukrep
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je poudarila, da je bil odvzem prostosti v primeru Boštjana Penka in Ivana Zidarja običajen ukrep.

Za Odmeve je zatrdila, da je zadeva, povezana s preiskavo, ki je pripeljala do začasnega pripora zdaj že nekdanjega državnega tožilca Penka in prvega moža SCT-ja Zidarja, zelo resna. Na vprašanje, ali je Penko imel dostop do spisov, povezanih z Zidarjem, je odgovorila, da "je kot tožilec skupine obravnaval eno izmed zadev, v kateri je bil Zidar osumljeni". "Seveda je imel dostop," je dodala in spomnila, da je bil član posebne skupine tožilcev, katerih delo je potekalo timsko, kar pomeni, da so se tožilci pogovarjali o vseh zadevah.

Boštjan Penko je njene navedbe zavrnil in pojasnil, da je v povezavi z več gospodarskimi kaznivimi dejanji prejel ovadbo, ki se je v enem delu nanašala tudi na Zidarja, a ne v gradbeni aferi. Dodal je, da ta ovadba nima nobene zveze z zadevo, v kateri sta se z Zidarjem pogovarjala pred aretacijo.

Penko: Ni šlo za timsko delo
Vse, kar je naredil v zvezi s to ovadbo, je bilo, da je ovadbo poslal policiji v dopolnitev, nato pa odredil, da se počaka z reševanjem zadeve, dokler ne bo končana akcija Čista lopata. Po tistem je bil odstranjen iz skupine, ki preiskuje zadeve, ki se nanašajo na Ivana Zidarja, in ni imel z njim nobenega stika, je dejal.

Glede navedb o timskem delu tožilcev pa je Penko dejal, da ni šlo za timsko delo, pri zadevi Čista lopata sta delala dva tožilca, njega pa ni bilo zraven in ni bil seznanjen z zadevo oziroma dokumentacijo o tej zadevi. Dodal je, da je delo v 99 odstotkih primerov potekalo individualno.

Sestajanje z Zidarjem alarm prve vrste
Dejstvo, da se je tožilec sestajal z osumljenim, zoper katerega je sam pred časom vodil postopek, je "alarm prve vrste," je zatrdila generalna državna tožilka.

Policija predlaga hišno preiskavo zato, da bi preprečila skritje predmetov, ki lahko predstavljajo dokaze. "Ko odredba za hišno preiskavo ni bila izdana, ko sodišče ni sledilo policiji, sta bila osumljena takoj izpuščena na prostost," je opozorila. "Zdaj pač policija zbira dokaze na drug način, in ko jih bo dovolj zbrala, bo o tem obvestila tožilca, ki bo presodil, ali gre za kaznivo dejanje ali ne."

Brezigarjevi žal, da ni bilo hišne preiskave
Brezigarjevi je sicer žal, da preiskovalni sodnik ni odredil hišne preiskave. "Vendar je delo policistov in tožilcev teklo naprej, in če se bo potrdil sum, ki se je izkazal z vsemi stvarmi, ki so se dogajale do sedaj, potem bo podana kazenska ovadba. Če se ta sum ne bo potrdil, ne bo podana, in državni tožilec ne bo šel v postopek," je napovedala.

Na vprašanje, ali so bili policijski ukrepi sorazmerni, je Brezigarjeva dejala, da bi bilo treba vprašati policijo, in opozorila, da "če je bil kakršen koli sum, da je policija uporabila več sile, kot je v določeni situaciji primerno in potrebno, imajo vsi vsa pravna sredstva".

Stroka govori na podlagi govoric
Na očitek, da pravna stroka v ravnanju osumljenih ne vidi elementov kaznivega dejanja, je Brezigarjeva odgovorila, da "pravna stroka govori na podlagi govoric". Spise in podatke po njenih besedah tako komentirajo ljudje, ki podatkov ne poznajo. Zato je Brezigarjeva še pozvala, da "pustimo tožilcem, da izvajajo svoje pristojnosti".

Policija zavrača očitke v zvezi s preiskavo
Policija je v navedeni kriminalistični preiskavi vse postopke opravila zakonito, v skladu z veljavnimi predpisi in pravili stroke. Preiskavo je začela zaradi zaznanih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, o čemer je takoj obvestila pristojno državno tožilstvo. Policija je takoj začela akcijo. Za ukrepe trdijo, da so bili izvedeni zakonito in v skladu z veljavnimi predpisi.

Policija je pojasnila, da je pridržanje potrebno zaradi zbiranja obvestil in dokaznih predmetov o kaznivem dejanju. Obstajala je upravičena bojazen, da bo prišlo do uničenja sledov kaznivega dejanja. Policisti, ki so uporabili prisilna sredstva, so jih glede na takratne okoliščine uporabili v skladu z veljavnimi predpisi in pravili stroke.