Varuhinja človekovih pravic je dejala, da čeprav je revščina zadnje čase tema političnih vrhov, konkretnih ukrepov ni zaslediti.

Tveganje za nastanek revščine je 12-odstotno
Na posvetu o revščine je izsledke iz leta 2005 predstavil tudi Surs, ki je kot prag revščine izračunal mesečni dohodek, nižji od 466 evrov. Stopnja revščine v državi je sicer nekoliko nižja kot v pretekli raziskavi in je 12-odstotna, kar po podatkih Sursa kaže, da počasi upada. V primerjavi z drugimi evropskimi državami je stopnja tveganja revščine razmeroma nizka. Višjo stopnjo tveganja imajo tako vse nove članice in Portugalska.

Razmerje med bogatimi in revnimi se zadnja leta ne spreminja, je za MMC dejala Stanka Intihar s Sursa. Po njihovih podatkih je imelo 20 odstotkov najbogatejših Slovencev 3,4-krat več dohodka kot 20 odstotkov najrevnejših. Revščina sicer bolj ogroža ženske kot moške, ogroženi so tudi starejši od 65 let, brezposelni in najemniki stanovanj.

Hanžek: Statistika revnemu ne pomeni nič
Vendar pa, kot je za MMC opozoril Matjaž Hanžek, so statistični podatki ena plat, ki tistim, ki morajo preživeti z nekaj sto evri, ne pomenijo veliko. Ošvrknil je tudi nedavna parlamentarna "obmetavanja" s položnicami državljanov in idejo poslanskega sklada za pomoč revnih, ki jih je označil za demagogijo, s katero si želijo nekateri nabirati politične točke pred volitvami. Med vzroki za revščino vidi tudi ravnanje države, ki jo zanima le povečevanje BDP-ja in dobička lastnikov, zanemarja pa druge vidike človekovega življenja.

Revni zaposleni kot nova kategorija revščine
Pojavila pa se je tudi nova kategorija revščine, t. i. revni zaposleni, ki so zaradi nizkih plač izključeni iz normalnega sodelovanja v družbi. Pojav novih, netipičnih zaposlitvenih vzorcev, med katerimi so zaposlitve za določen čas ali s krajšim delovnim časom, povzročijo tudi, da je človek po nekaj mesecih zaposlitve pahnjen v revščino. Pri tem je pomembna tudi kakovost zaposlitve, opozarja Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo, saj se standardi kakovostne zaposlitve in socialne varnosti zmanjšujejo.

Stanje v nasprotju z usmeritvami EU-ja
Tako obstoj revnih zaposlenih v EU-ju kaže na odpoved zavezanosti h kakovosti dela, ki ga vztrajno promovira Evropska strategija zaposlovanja in kaže na pomanjkljivo zavezanost k izkoreninjenju revščine, ki naj bi bil eden stebrov politike EU-ja pri spopadanju z družbeno izključenostjo, pravi Leskoškova.

Aleksandra K. Kovač