Starši se vseh negativnih posledic pogosto ne zavedajo. Strokovnjaki – ki se opirajo na mednarodne raziskave – opozarjajo, da so digitalne tehnologije lahko zelo koristne, vendar pa je čezmerna uporaba pametnih naprav lahko za otrokovo zdravje in razvoj zelo škodljiva: slabo vpliva na možgane, razvoj otroka, pripomore k debelosti, pomanjkanju spanja, zaradi uporabe družbenih omrežij je vse več duševnih stisk, strokovnjaki opozarjajo tudi na nevarnost sevanja in zasvojenost. Pred zasloni pa so pogosto celo dojenčki.

Na razvoj predšolskih otrok zasloni, tako kot tudi druge elektronske igrače s svojimi intenzivnimi barvami in zvoki, ne vplivajo dobro, pravi logoterapevka Zdenka Zalokar Divjak. "V zadnjih petih, desetih letih opažamo ogromno otrok s hiperaktivnostjo, potem v šoli motnje pozornosti in koncentracije. Mislim, da bi lahko 80 % vsega tega pripisali dražljajem v predšolskem obdobju." Dodaja, da se možgani najbolj razvijajo prav do petega leta starosti. Tudi pediatrinja Mateja Vintar Spreitzer opozarja, da imajo otroci, stari dve, tri leta, hude primanjkljaje na področju govora, vedenja, socialnih interakcij. "Opažamo tudi, da ko z nasveti ukinemo uporabo zaslonov, se ta razvoj bistveno pospeši."

Raziskava, v katero so bile vključene nekatere naše sosednje države, tudi Slovenija, je pokazala, da ima več kot polovica tretje- in četrtošolcev že svoj pametni telefon, meja pa se je že spustila na drugo- in tretješolce, opozarja Ranko Rajović, vodja NTC-centra in strokovnjak za vzgojo otrok.

Možgani sprocesirajo le tisto, kar je lepo

Sorodna novica Zasvojenost že pri enem letu - nujne so časovne in prostorske omejitve uporabe naprav

Miha Kramli, vodja ambulante za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu, prve tovrstne ambulante pri nas, opozarja, da v Evropi več kot polovica otrok svoj prosti čas preživi v virtualnem svetu. V svoji ambulanti dobi dnevno več klicev na pomoč, med novimi pacienti pa ga v veliki večini poiščejo prav zaradi digitalnih tehnologij. Mlade, ki so zasvojeni, pošilja v ustanove v tujini. Otrok, ki je zasvojen – ko ga starši pokličejo denimo h kosilu –, njihovih klicev ne sliši, in ko se ga eden izmed staršev dotakne, ga otrok udari. Najmlajši pacient v ambulanti je bil star devet let, najstarejši 84. Nekateri mladi pacienti pa so pred zasloni več, kot so njihovi starši v službi, celo 3.000 ur na leto. Opozori tudi, da mladi danes v enem dnevu dobijo toliko podatkov, kot so jih njihovi vrstniki dobili v dveh letih. Možgani pa so se pred tem tako zaščitili, da sprocesirajo le tisto, kar je lepo, ne pa tistega, kar je prav.

Tudi v Srednji šoli tehniških strok v Ljubljani opažajo, da so nekateri dijaki utrujeni, neprespani prav zaradi prepogoste, tudi nočne uporabe digitalnih tehnologij, čeprav se v šolskem procesu tem ne morejo izogniti, pravi pomočnik ravnateljice in profesor računalništva Peter Krebelj. Profesorica angleškega jezika Polona Petrovčič pa pove: "Včasih smo morali biti učitelji pozorni, da ni bilo konfliktov, da dijaki niso uničili česa, danes pa vsi sedijo drug zraven drugega in igrajo videoigrice. Ko jim rečemo, naj se raje pogovarjajo, odgovorijo, da igrajo skupaj igrico." Ranko Rajović pri tem opozori, da se, ko otrok igra videoigrico, pri tem sprožajo različni hormoni sreče, potem mu je vse drugo dolgočasno, zato se znova vrača v svet igric.

Več časa, ko mladostniki preživijo pred zasloni – predvsem na družbenih omrežjih – večja je verjetnost, da bodo v teh letih zapadli v depresijo. Tveganje je še večje za tvegano skupino, to je skoraj tretjino mladih, ki imajo že sicer težave v družini, šoli ali osebnostne, in za te bi morala, poudarjajo strokovnjaki, poskrbeti država. Marija Anderluh, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo v UKC-ju Ljubljana, pove: "Pri vsakodnevnem delu poslušamo o medvrstniških zavrnitvah, medvrstniškem nasilju, primerjanju. Vse več je depresij z vedenji, kot je samopoškodovanje, veliko je tesnobe, negativne samopodobe, nezadovoljstva, umikanja iz vrstniškega sveta. Duševnih stisk je vse več tudi zato, ker se prepiri danes pogosto nadaljujejo zvečer in čez noč, pri tem pa si mladi na družbenih omrežjih upajo povedati veliko več kot v živo."

Kanadska delovna terapevtka na področju pediatrije Cris Rowan bi mobilne naprave prepovedala za vse otroke do 12. leta starosti, predvsem zaradi slabega vpliva naprav na možgane otrok. V Severni Ameriki se tega nasveta držijo waldorfske šole, opozarja pa tudi na to, da nekatere države – med njimi so Belgija, Izrael in Rusija – skušajo otroke zaščititi pred sevanjem v šolah, pediatričnih in drugih ustanovah. Svetovna zdravstvena organizacija sicer svetuje, naj otroci do prvega leta starosti ne uporabljajo digitalnih tehnologij, predšolski otroci pa ne več kot eno uro, kar vključuje tudi gledanje risank. Strokovnjaki staršem tudi svetujejo, naj otroke podučijo o spletu, vseh nevarnostih in imajo nad vsebinami nadzor. Pomembno je tudi, da skupaj z otrokom izbirajo primerne vsebine. Otroci digitalnih tehnologij ne bi smeli uporabljati uro pred spanjem, naprave z modro svetlobo pa naj otroci med spanjem pustijo v drugem prostoru.

Eno uro na računalniku, dve uri gibanja

Pri nas uporabo mobilnih telefonov urejajo šole z notranjimi pravili. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in tehnologijo poudarjajo, da se za zdaj še ni izkazala potreba po tem, da bi pri nas – tako kot so v Franciji – z zakonom prepovedali uporabo telefona v šolah.

Kvalitativna mednarodna raziskava, v kateri so raziskovalci opazovali vedenje otrok pri uporabi digitalnih vsebin od 0 do 8 let, je pokazala, da starše predvsem skrbi, da se bo ob zaslonih otrokom pokvaril vid in poslabšala drža. Izpostavili so tudi spletno ustrahovanje, medtem ko se porasta duševnih motenj denimo niso zavedali. Nekateri so poudarili, da otroke že pri treh, štirih letih tehnologija tako zelo zanima, da se bojijo, kako bo naprej. Bojana Lobe s fakultete za družbene vede je povedala tudi, da v skandinavskih državah starši usmerjajo otroke pri vsebinah in se z njimi o tem pogovarjajo, medtem ko to najmanj počnejo starši v Romuniji in Bolgariji. Raziskovalka je opazila, da je pri nas staršem še vedno pomembno, da se otroci čim več igrajo v naravi in pri tem ne uporabljajo tehnologije.

Miha Kramli zato staršem svetuje: "Elektronska igračka – seveda: enkrat, dvakrat na teden, kot popestritev igre, ne pa kot temelj igre." Ranko Rajović pa pravi, če je otrok na telefonu pol ure, mora zato eno uro v park ali na igrišče, če je na telefonu eno uro, se mora na igrišču gibati dve uri. Predvsem pa morajo biti starši otrokom zgled, opozori Bojana Lobe. "Če starš vse dni drži telefon v rokah, je težko reči otroku, zdaj boš pa ti na telefonu samo pol ure."