Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe (Jezus je namreč po verovanju kristjanov z zadnjo večerjo postavil temelje današnji sveti maši), zato duhovniki pri posebni t. i. krizmeni maši obnovijo duhovniške obljube, škofje pa posvetijo sveto krizmo (olivno olje z dišavnicami), ki ga nato vse leto uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve.
- oddaja Sveto in svet, četrtek ob 23.30 na TVS1
- evangeličansko bogoslužje, petek ob 18.00 na TVS2
- prenos križevega pota iz rimskega Koloseja, petek ob 21.10 na TVS2
V nedeljo pa vabljeni k ogledu:
- katoliške maše, ob 10. uri na TVS1
- praznične oddaje Obzorja duha, ob 11.20 na TVS1
- prenosa Urbi et Orbi, ob 12. uri na TVS1
Zadnja večerja - osnova evharistije
Zvečer pa se kristjani spominjajo Kristusove zadnje večerje, s katero je postavil osnove evharistije in mašniškega posvečenja. Med velikonočnim oz. pashalnim obedom je namreč Jezus dal svojim učencem jesti in piti blagoslovljen kruh in vino, ki katoličanom in nekaterim drugim kristjanom predstavljata njegovo telo in kri, simbolno pa pomenita "Jezusovo realno navzočnost med nami", pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci.
Znan element zadnje večerje je tudi umivanje nog, ki ga duhovniki na veliki četrtek izvajajo še danes v spomin na to, ko je Kristus umival noge svojim učencem. Škofi in duhovniki z umivanjem nog izbranih vernikov simbolično pokažejo, da so kljub dostojanstvu duhovniške službe še vedno služabniki svojih ljudi.
Umivanje nog kot simbol ponižnosti in ljubezni
Kot še pojasnjujejo na SŠK-ju, je bilo pri Judih umivanje nog znamenje gostoljubnosti in obrodošlice gostu, vendar so noge gostom navadno umivali sužnji. Jezus je s tem, ko je to delo prevzel sam, svoje učence učil služenja in ponižnosti. Umivanje nog ima sicer dva pomena - nekateri v njem bolj izpostavljajo spomin na krst, drugi pa povabilo k dejavni ljubezni do bližnjega v nesebičnem služenju.
Po koncu maše duhovnik s spremstvom prenese monštranco s posvečeno hostijo in posvečene hostije, ki simbolizirajo Jezusovo navzočnost, iz tabernaklja na posebno mesto v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani. Tam ostane do sobote zvečer oz. do obreda, imenovanega velikonočna vigilija.
Evangeličani ta dan nimajo posebnega bogoslužja
Veliki četrtek sicer praznujejo večinoma le katoličani, evangeličani na ta dan bogoslužij ne pripravljajo, saj evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni. Pravoslavni kristjani pa letos velike noči zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma ne praznujejo na isti dan kot drugi kristjani - največji krščanski praznik bodo tako praznovali teden dni pozneje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje