Pred tremi leti je bil potrjen Zakon o verski svobodi, po katerem so bile vse verske skupnosti in Cerkve v Sloveniji vpisane v register pri Uradu za verske skupnosti. Zakon je hkrati vsem v register vpisanim skupnostim naložil, da v roku treh let predložijo še nekatere določene listine in dokumente. Rok se izteče naslednjo sredo in tiste skupnosti, ki tega do takrat ne bodo storile, bodo izbrisane iz registra. Zatem jim preostane le še to, da se ponovno registrirajo.

Po besedah direktorja urada Aleša Guliča, je vse obveznosti izpolnilo 25 verskih skupnosti, kar so tudi mislili, da bo končna številka, a najverjetneje ne bo tako. Pet skupnosti je tik pred odločbo, šest jih še dopolnjuje vlogo, še pet pa da jih je napovedalo, da bodo vlogo vložile, a tega še niso storile.

Z eno skupnostjo jim stika ni uspelo vzpostaviti
Z eno skupnostjo, Ordom Templi Orientis, naj bi stik še vzpostavljali in ne vedo, ali se bo formalizirala. Ena, Evangelijska baptistična Cerkev pa v Sloveniji najverjetneje sploh ne obstaja več, saj se je njihov vodja Marjan Hlastan preselil v ZDA, na uradu pa jim jih ni uspelo kontaktirati. Če bo dopolnitev torej uspela vsem, razen teh dveh omenjenih, bo v Sloveniji registriranih 41 skupnosti. Vse večje skupnosti so sicer to formalnost že opravile, razen Evangeličanske, ki naj bi dokumente dostavila v torek.

Novemu direktorju urada Guliču obveznost zdi stroga in nesmislena, saj gre za ponovno dokazovanje obstoja nečesa, kar že obstaja. "To je, kot da bi se morali državljani vsake toliko javljati na upravni enoti in se pokazati, da smo. To je nadzor države, ki nima smisla. Tudi, ko smo predlagatelja in zakonodajalca o tem spraševali, ni bila zadeva preveč jasna," je poudaril na tiskovni konferenci.

Okoli 140 organizacij verske narave
Kljub temu pa so po njegovih besedah na uradu vseeno veliko naredili, da bi skupnosti dopolnile registracijo. "Potrudli smo se, da smo šli do vsakega. Tukaj nismo nobenega izključevali," je pojasnil in dodal, da niso delovali le formalno, torej pošiljali le pisnih pozivov, temveč skupnostim nudili tudi svetovanje in jih pozivali neformalno. To pa zato, ker se jim zdi pomembmo, da vse te skupnosti uredijo registracijo, "saj človek lahko prav v registriranih verskih skupnosti lažje uveljavlja svoje verske svoboščine". Obstaja namreč tudi možnost neformalne ureditve, takrat pa skupnost ni pravna oseba, kar otežuje delovanje. Po mnenju urada pa je kljub temu okoli "140 organizacij, ki bi jim sociologi lahko pripisali versko naravo".