Novelo zakona o medijih je državni zbor sprejel 28. januarja. V primeru njene uveljavitve pa bi moral radio med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.

Po mnenju komisije državnega sveta za kulturo znanos šolstvo in šport, ki je pobudnica odložilnega veta, takšna ureditev ni sprejemljiva. Komisija je namreč mnenja, da novela ne povečuje podpore slovenski glasbi, niti ne izboljšuje položaja domačih glasbenih ustvarjalcev, temveč zgolj omejuje radijske programe.

Člani komisije državnega sveta (DS) za kulturo, znanost, šolstvo in šport so prepričani, da je tako visoka kvota nedopustna in nesorazmerna glede na preostalo medijsko produkcijo. Gre za očiten poseg v ustavne pravice in svoboščine glasbenih avtorjev, urednikov, lastnikov radijskih hiš in drugih s področja glasbene industrije ter za evidentno ogrožanje javnega interesa.

Skrb za posledice na Radio Slovenija
Svetnik Rajko Fajt je bil kritičen do ministrstva za kulturo, saj to po njegovem mnenju ni ustrezno dokazalo utemeljenost strogih pogojev predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah. Še posebno ga skrbijo posledice za Radio Slovenija, za katerega bi po njegovem mnenju novela predstavljala premočan vpliv in je v nasprotju z logiko in poslanstvom javne RTV.

Po mnenju komisije je vprašljiva tudi vzpostavitev evidence slovenskih glasbenih del, ki so bila prvič predvajana pred največ dvema letoma. "Zlasti se postavlja vprašanje, kdo bo pristojen za oceno kakovosti glasbenih del in njegovih izdajateljev," je še izpostavil Fajt.

Ministrica: Veto je legitimacija obstoječe zlorabe
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je očitke zavrnila in dejala, da novela zgolj preprečuje zlorabo potiskanja obstoječih kvot v manj poslušane nočne termine. Po njenem mnenju je veto legitimacija zlorabe že tako nizkih kvot predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah. Po njenem mnenju je veto tudi napad na slovensko glasbo in slovenski jezik.

Državni zbor bo tako moral v ponovnem odločanju o noveli zakona o medijih zbrati najmanj 46 poslanskih glasov podpore. Pri prvem glasovanju je za novelo glasovalo 47 poslancev, dva pa sta bila proti.