Ministrica Ljubica Jelušič je ob robu slovesnosti pred odhodom 15. slovenskega kontingenta v Afganistan dejala, da na ministrstvu ne razpolagajo z dokumenti, s katerimi bi lahko trdili, da bo tožba o ničnosti uspešna.

Ali prevzem 135 vozil, ali pa bomo brez vseh
V primeru oprostilne sodbe pa bi se znašli pred dejstvom, da je treba prevzeti vseh 135 vozil, vključno z neopremljenimi. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da ima Sistemska tehnika, ki na razpisu za dobavo osemkolesnikov pred leti ni bila izbrana, na sodišču vloženi še dve tožbi. V enem primeru gre za odškodninsko tožbo v višini 518 milijonov evrov, v drugi, prav tako odškodninski tožbi, pa za 5,6 milijona evrov. Če bi tem odškodninskim tožbam prišteli še morebitne oziroma pričakovane tožbe, se po njenih besedah znesek približa milijardi evrov.

"Ko gre za tako velike zneske, odločitve ne smejo biti sprejete na pamet, ampak na podlagi izračunov in zavedanja, da izguba te tožbe vodi v odškodnino in hkrati v izgubo opreme. Ničnost dejansko pomeni vrniti se v začetno stanje, vrniti vso opremo, ki jo že imamo, in dobiti nazaj denar – kolikor ga pač bo mogoče, ker bo oprema že obrabljena," opozarja ministrica za obrambo. Spomnila je tudi na to, da so mnoga slovenska podjetja ustvarila dobre posle v tujini na račun protidobav.

"Ministre prepričali tisti, ki nastopajo"
Glede četrtkove soglasne odločitve na vladi, da se pripravi tožba, pa je Jelušičeva dejala, da niso vsi ministri dolžni poznati zadeve tako podrobno kot ona, zato so njihove odločitve bolj odvisne od prepričljivosti "tistih, ki nastopajo".

Sama ne dvomi, da bi bilo pravobranilstvo sposobno zbrati ustrezne argumente za utemeljenost tožbe. A kot je opozorila, argumentov ni bilo dovolj niti za to, da bi sodišče ugodilo zahtevi vlade po začasni odredbi, s katero bi izvajanje pogodbe zamrznili. Hkrati je poudarila, da vlada še ne gre v tožbo, temveč je bila soglasna, da se pripravi besedilo tožbe, opredeljevali pa se bodo glede na vsebino.

Pirnat: Sodišča so nenaklonjena ničnosti pogodb
Vlada je pravobranilstvu za pripravo vsebine tožbe dala le en teden časa, kar se zdi pravniku Rajku Pirnatu zelo malo za tako zahtevno vsebino. Pa tudi sicer o uspehu tožbe ni prepričan, saj so sodišča zelo nenaklonjena ugotavljanju ničnosti pogodb in jih skušajo obdržati v veljavi, "kar je seveda smisel pogodbenega prava".

Pogodba je po obligacijskem zakoniku lahko nična, če nasprotuje prislinim predpisom, ali če je nična po določbi posebnega zakona. Tak zakon bi lahko bil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, je razmišljal Pirnat, a poudaril, da ta v času sklepanja pogodbe s Patrio še ni veljal. Obenem pa se zgodba po Pirnatovem mnenju z ničnostjo pogodbe ne bi končala. Tukaj bi se postavilo vprašanje, "kdo mora komu kaj vrniti", kar je iz pogodbe prejel, je opozoril. Če pa se ne da vrniti, je treba plačati nadomestilo oz. odškodnino. Hkrati je so možne še odškodnine zaradi morebitnega protipravnega ravnanja.

"Gre za uresničevanje obljub Ropove vlade?"
To v poslanskem vprašanju izpostavlja tudi Branko Grims (SDS), ki je prepričan, da bo imela morebitna tožba za ničnost pogodbe s Patrio številne negativne posledice za Slovenijo, davkoplačevalci pa utegnejo nakup oklepnikov plačati kar trikrat. Po njegovih besedah tudi nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude in predstojnik katedre za obramboslovje na FDV-ju Uroš Svete menita, da bi tožba za ničnost pogodbe s Patrio imela številne negativne posledice za Slovenijo.

Zato ga zanima, ali se je vlada za takšno potezo odločila, "ker gre predvsem za prikrito uresničevanje nekdanjih obljub iz časa vlade Antona Ropa, zajetem v razvpitem pismu o nameri nakupa oklepnikov 8X8 brez javnega razpisa od Sistemske tehnike".

Soglasna odločitev vlade o tožbi
Kot je znano, je vlada upoštevala "oceno" sodišča, da lahko s tožbo uspe. Državno pravobranilstvo mora tožbo sestaviti do prihodnjega tedna, vsi postopki oboroževanja že kupljenih patrij pa bodo z vložitvijo tožbe zamrznjeni.

Karel Erjavec, nekdanji obrambni minister, ki je pogodbo s finsko Patrio sklenil, je po četrtkovi seji vlade dejal, da meni, da država nima možnosti za razdor pogodbe. Tožba bi bila uspešna le, če bi sodišče uspelo dokazati korupcijo pri sklepanju pogodbe, kar pa mu v petih letih še ni uspelo. Razdor pogodbe sicer najdlje in najglasneje zagovarjajo v koalicijskem Zaresu, podpirajo pa ga tudi v SD-ju in LDS-u.

Sodišče zavrnilo zamrznitev in predlagalo tožbo
Vlada je pred tem skušala doseči zamrznitev pogodbe s Patrio, a je sodišče njeno prošnjo zavrnilo, saj naj za tak ukrep ne bi bili izpolnjeni pogoji. Namesto tega je "predlagalo" tožbo, saj naj bi imela vlada po oceni sodišča veliko možnosti za uspeh.