Virant je pojasnil, da so se za tak sklep odločili zaradi precejšnih programskih razhajanj s Pozitivno Slovenijo in ker so ocenili, da ne bi mogli v dovolj veliki meri uresničevati svojega programa. Odločitve, ali bodo šli v koalicijo z SDS-om, še niso sprejeli. Kot pravi Virant, bodo najprej počakali na sredno odločanje v DZ-ju.

Glede na to, da bo sredno glasovanje o mandatarju v DZ-ju tajno, je Virant zavrnil možnost, da bi se njegovi stranki zgodil Ciril Pucko. Zagotovil je, da je njihova poslanska skupina kompaktna in da bodo glasovali enotno. Član sveta Marko Pavliha je sicer takšni odločitvi javno nasprotoval, a ga na to sejo ni bilo.
Šušteršič je predstavil le nekaj ključnih razlik in ovir do sklenitve sodelovanja. V koalicijski pogodbi so pogrešali rdečo nit, koncept, ki bi ji sledila. Po Šušteršičevih besedah se zavedajo, da se teh pogodb ne da nikoli do konca uskladiti, a v koalicijski pogodbi s Pozitivno Slovenijo so pogrešali "input" te stranke, kot se pritiče veliki in močni stranki. "V to pogodbo je Pozitivna Slovenija dala le tri strani," je dejal.

Prav tako so se očitno nepomirljivo razhajali na področju davčne obremenitve, pri uvedbi novega 50-odstotnega dohodninskega razreda in socialne kapice. Dvig DDV-ja so v koalicijsko pogodbo zapisali kot skrajno možnost, a po izjavah članov Pozitivne Slovenije te možnosti v praksi niso obravnavali kot skrajne, je nadaljeval Šušteršič. Veliko je bilo zadržkov pri pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju, še posebej pri vprašanju, kako pri zdravstveni reformi uvesti večjo ponudbo v sistem. Virantove je motilo tudi nesoglasje pri predlaganem prenosu tožilstva na ministrstvo za notranje zadeve.
V odgovoru na novinarsko vprašanje je Virant zavrnil očitke, da gre za izigravanje volilnega izida. "Vsaka stranka gre v koalicijo glede na svoj program in glede na to, kako razmišljajo njeni volivci, ne pa kako to razumejo volivci Jankovićeve stranke. Ta teza o izigravanju volilnega izida, ki je uperjena v vsakega, ki noče v koalicijo z Jankovićem, je zgrešena," je izjavil.

"Niti minute nismo zavlekli oblikovanja vlade"
Virant je dejal, da Lista Virant s svojim delovanjem ni niti za minuto zavlekla oblikovanja vlade, ob tem pa je še poudaril, da so idejo o vladi narodne enotnosti dokončno pokopali. Na vprašanje, kje so bile glavne napake, ki jih je naredila Pozitivna Slovenija po volitvah, je odgovoril, da so vsi, ki so se udeležili začetka pogajanj o sestavi koalicije z Jankovićem, ta ocenili kot zelo izključujoča, kot nepotrebne in neprimerne pa ocenjujejo tudi spore med morebitnima koalicijskima partnerjema glede predsednika DZ-ja, nad katerimi so bili po Virantovih besedah zgroženi.
Glede morebitnih predčasnih volitev je Virant dejal, da si teh nihče ne želi in da bodo naredili vse, da se ne bi zgodile, sicer pa ne verjamejo, da je ta možnost realna.

"Realna kandidata za mandatarja le dva"
V stranki bodo sicer sledili prej omenjemu poteku dogodkov, zato Virant ni želel odgovoriti na vprašanje, kolikšne so možnosti za odhod v opozicijo. Je pa s poudarkom, da gre za njegovo osebno mnenje, pritrdil starejši tezi Šušteršiča, da sta realna kandidata za mandatarja le dva. Janković in Janša. Razkril je še, da se s Pahorjem "občasno sliši" in da na tokratne odločitve včerajšnji dogodek v Dražgošah ni vplival.

Jankovićeve možnosti pičle
Tako Jankoviću kot potencialni koalicijski partner ostaja le še DeSUS, s katerim pa lahko sestavijo koalicijo z le 44 poslanci, kar ne zadošča za izvolitev in sestavo vlade. Jankovićeve možnosti so tako izjemno majhne, še posebej ob dejstvu, da sta poslanca narodnih skupnosti po lastnih trditvah koalicije z manj kot 46 sedeži ne bosta podprla. Prav tako so podporu Jankoviću že odrekle stranke SDS, SLS in NSi. DeSUS bo o tem odločal na torkovem svetu stranke, a se za to po vsej verjetnosti zaradi predhodne Virantove zavrnitve ne bo odločil.

Žoga je tako po vsej verjetnosti pri desnosredinski koaliciji, ki bi jo lahko sestavil Janez Janša. Najprej pa ga mora predsednik republike za to predlagati. Poleg tega desnosredinska koalicija brez podpore DeSUS-a še nima večine glasov v DZ-ju.
Vseeno današnja izbira ni nujno dokončno odločilna, saj poslanci v DZ-ju o podpori kandidatu za mandatarja glasujejo tajno. Poslanci bodo o imenovanju Jankovića za mandatarja za sestavo nove vlade odločali v sredo ob 12. uri.
DeSUS naj bi odločitev sprejel v torek
Ker je Jankovićeva levosredinska koalicija za sestavo vlade nujno potrebovala Listo Virant, se tudi DeSUS po vsej verjetnosti na torkovi seji sveta stranke ne bo odločil za sodelovanje. Edina stranka, ki je ves čas zagotovo stala ob Pozitivni Sloveniji, je SD.

Novakova je po seji kolegija predsednika DZ-ja novinarjem pojasnila, da želijo, da gredo stvari po proceduri in da najprej glasujejo o Jankoviću. Potrdila pa je, da se pripravlja alternativa, če Janković ne bo izvoljen. Osnutek koalicijske pogodbe je po njenih besedah do neke mere usklajen, saj "če glasujemo proti, je treba ponuditi alternativo". Vse možnosti so odprte, stranke se morajo odločiti, pravi Novakova. NSi je odločen, kako bo glasoval, vendar si po besedah predsednice za vsako ceno nihče ne želi v vlado in na nikogar ne izvajajo pritiska, kako se naj odloči.
Battelli in Gönz ne bosta pretehtala
Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Gönz je za MMC razkril: "Mi se jutri srečamo in pogovarjamo s Pozitivno Slovenijo, z mandatarjem oz. pogajalci. Imamo določene zahtevke, ki morajo biti vsebinsko zajeti v koalicijski pogodbi, da bi jih podprli z narodnostnega vidika." Vendar bo to veljalo le ob predpostavki, da bo imel Janković v sredo že zagotovljenih 46 glasov tudi brez podpore dveh poslancev narodnostnih skupnosti. "Za nas ni sprejemljivo, če štartajo na podporo s 44 poslanci," je pojasnil Gönz.

"Politične skupine se morajo med seboj dogovoriti. Stanje v Sloveniji zahteva koalicijo, ki bo sposobna spopasti se s krizo. Da bi dosegli 46 glasov skupaj z nama, to bi bila neka potegavščina," je za MMC k temu dodal poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.

Poslanca bosta na torkovem srečanju podala usklajene zahteve za podporo. Gönz je izpostavil dve: prva je zagotavljanje delovanja narodnostnih ustanov in organizacij vsaj na dozdajšnji ravni, saj "žal tu rezerv ni". Druga pa je sprejetje splošnega zakona o narodnih skupnostih, kot je že bil predlagan v prejšnjem sklicu DZ-ja.