V ospredju seje ESS-ja sta bila tokrat načrt sprememb dejavne politike zaposlovanja za letos, ki so ga sindikati ocenili kot pavšalnega in slabega za mlade, in predlog novele zakona o delu na črno, ki ni bil problematičen. Socialni partnerji bodo sejo nadaljevali 29. junija. Tedaj naj bi med drugim dobili pojasnila o premoženjskem holdingu.

Vizjak: Očitajo nam, da divjamo
Kot je takoj po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) novinarjem pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, vlada ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ), dokler ni bilo rebalansa državnega proračuna, ni mogla vzpostaviti, zdaj, ko jih lahko, pa jih "forsira", saj si želi, "da čim prej začnejo veljati in dosežejo določene učinke na trgu dela".

Po Vizjakovih besedah so bili zato deležni očitkov sindikatov, da "divjajo" in da pri oblikovanju teh ukrepov niso sodelovali s socialnimi partnerji. "Če želimo zdaj začeti sodelovati, se bomo kaj dogovorili ravno do jeseni, v tem primeru pa se pojavi smiselnost teh ukrepov za letos," je poudaril in dodal, da so odprti za sodelovanje pri oblikovanju ukrepov APZ-ja v prihodnjem letu.

Zorko: Strukturna brezposelnost se ne rešuje
Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko je na novinarski konferenci po seji ESS-ja dokument, ki prerazporeja sredstva za ukrepe APZ-ja, ocenil kot pavšalen. Kot je dejal, ne podaja konkretne vsebine ukrepov in tako ne rešuje strukturne brezposelnosti, ki v Sloveniji predstavlja vedno večjo težavo.

Pri tem ga posebej skrbi, ker letos ne bo izvajanja dveh ukrepov - nadomeščanja na delovnem mestu in delitve delovnega mesta -, ki bi lahko z drugimi spodbudami pripomogla k zmanjšanju števila brezposelnosti med mladimi.

Generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta medtem veseli, da se sredstva preusmerjajo na ukrepe za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje samozaposlovanja. Pri tem je spomnil, da je lani sredstev za subvencije za samozaposlitev zmanjkalo v zelo kratkem času in da so bili rezultati tega ukrepa boljši od pričakovanih.

Kot je še pojasnil, so ob APZ-ju govorili tudi o težavah socialnega podjetništva. Delodajalci menijo, da je treba na tem področju narediti čim več, saj predstavlja možnost izboljšanja zaposlovanja "specifičnega segmenta ljudi".

Zakon o delu na črno ni problematičen
Razprava je tekla tudi o predlogu novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Minister je pojasnil, da gre pri tem predlogu zgolj za prenos evropskih direktiv v slovenski pravni red in da predlog ni problematičen ter da so o njem dosegli soglasje.

Zorko je spomnil, da je vlada na predlog ZSSS-ja v novelo skladno z direktivo vključila novo sankcijo za delodajalce, ki bodo na črno zaposlovali državljane držav zunaj EU-ja. Ti bodo kaznovani tako, da dve leti ne bodo mogli sodelovati pri javnih naročilih, poleg tega pa bodo morali za obdobje največ 13 mesecev vrniti vsa sredstva, pridobljena s tega naslova.

Posvaril je še, da se novela nanaša le na implementacijo direktiv, ne pa na sistem preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, zato sindikati pričakujejo, da bo država takoj pristopila k celovitejšemu urejanju problematike preprečevanja dela na črno.

S tem se je strinjal tudi Smole. Kot je dejal, je delo na črno ena največjih težav Slovenije, z njim pa se je treba spopasti celovito, s spremembo več zakonov. Vizjak je ob tem pojasnil, da vlada zaposlovanje na črno in sivo ekonomijo rešuje tudi s spremembami delovnopravne zakonodaje.

Socialni partnerji bodo sejo nadaljevali 29. junija
Socialni partnerji so začeli tudi razpravo o vladnem načrtu ustanovitve premoženjskega holdinga, ki naj bi združil Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS, Kapitalsko odškodninsko družbo (Kad), Slovensko odškodninsko družbo in DSU. Te točke niso sklenili in so bili zato o tem delu seje precej redkobesedni.

Smole je povedal le, da jim je finančno ministrstvo obljubilo, da bo do nadaljevanja seje pripravilo odgovore na zastavljena vprašanja. Za kakšna vprašanja gre, ni pojasnil. Zorko pa je odvrnil, da so povezana z informacijami o tem, "čigava so sredstva in kdo je lastnik teh sredstev".

Prvi mož ZSSS-ja Dušan Semolič je medtem v sredo poudaril, da jih je strah, da politiki s tovrstnim holdingom ne bi naredili napake, ki bi prizadela pokojninski sistem. Zlasti prek Kada se namreč napaja tudi pokojninska blagajna.

Socialni partnerji bodo sejo nadaljevali 29. junija. Tedaj bodo poleg holdinga obravnavali tudi druge točke, ki jim jih danes ni uspelo, med drugim ukrepe za spodbujanje gospodarstva in problematiko zaposlovanja mladih.