Predlog davčnih sprememb je vlada uskladila v sredo in napovedala, da ga bo dokončno potrdila v petek (danes) na dopisni seji. Kot je v sredo razložil finančni minister Klemen Boštjančič, je po seji vlade glede ukrepov ostalo odprtih le še nekaj manjših tehničnih vprašanj.

Kot so sporočili z urada za komuniciranje, je to prvi paket davčnih sprememb, ki bodo uveljavljene na začetku naslednjega leta, "na ministrstvu za finance pa ostajajo zavezani nadaljevanju dela v smeri celovite prenove davčnega sistema".

Ukrepom nasprotuje gospodarstvo, ker se zaostrujejo pogoji za obdavčitev samostojnih podjetnikov in povečuje obdavčitev sladkih in alkoholnih pijač. Opozarjajo tudi, da sprememb socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta niso obravnavali. ESS je bil sklican za danes, pozneje pa zaradi nesklepčnosti preklican, je poročala TV Slovenija.

Boštjančič je v sredo zatrdil, da so ukrepi v svežnju ciljno naravnani. "Z njimi naslavljamo pomembne razvojne izzive, ki jih je smiselno podpreti z ustrezno oblikovanimi davčnimi ukrepi, predvsem zato, da bi povečali produktivnost in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter odpravili nekatere pomanjkljivosti obstoječega davčnega sistema," je dejal.

Ugodnejša davčna obravnava visokokvalificiranih kadrov iz tujine

V sveženj so zato vključili ugodnejšo davčno obravnavo za visokokvalificirane kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini ali pa so tuji državljani, ki bi se zaposlili v Sloveniji. V višini sedem odstotkov od bruto plače je bodo deležni pet let, če jim bo delodajalec ponudil plačo v višini vsaj dvakratnika zadnje znane povprečne plače. "S tem želimo z ugodnejšo davčno obravnavo zavezancev privabiti tuje znanje in izkušnje ter jih spodbuditi, da pri nas tudi ostanejo, hkrati pa v domovino spet privabiti tiste Slovence, ki so zaradi svojih različnih okoliščin prekinili rezidentske vezi s Slovenijo," je v sredo dejal minister.

Kot so zapisali na Ukomu, je zamisel za takšen predlog prišla iz farmacevtske panoge.

Kot pomembna razvojna ukrepa je Boštjančič v sredo navedel še davčne spodbude za nagrajevanje v startupih in spremembe pri nagrajevanju z delnicami na način, da bi zmanjšali stroške za podjetje.

Zniževanje meje za normirance, predvideno tudi prehodno obdobje

Kot so po potrditvi predloga na vladi zapisali v Uradu vlade za komuniciranje, se s predlaganimi davčnimi spremembami posega tudi v določbe zakona o dohodnini glede obdavčitve samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance naj bi se znižala na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80 odstotkov normiranih stroškov za prihodke do 60.000 evrov (prej je bila meja 50.000 evrov), za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih.

Za izstop iz sistema normiranih odhodkov se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih, so še pojasnili na Ukomu.

"Zaradi izraženih pomislekov o ustrezni prilagoditvi podjetnikov, ki zaradi sprememb ne bodo več mogli koristiti tega sistema, smo predvideli tudi prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še zdaj veljavni pogoji (torej brez sprememb), v letu 2026 pa bodo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjali zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025. Za družbe z omejeno odgovornostjo, ki poslujejo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odpravljamo," so še zapisali na vladi.

Med ukrepi je še več manjših sprememb, med drugim ponovna izključitev subvencij za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t. i. OMD-plačila) iz obdavčitve, možnost prenašanja davčnih izgub ter postopno zvišanje trenutno ničelne bonitete na električne avtomobile.

Vlada je potrdila tudi zvišanje obdavčitve sladkih pijač (z dodanim sladkorjem ali sladili) in energijskih pijač. Za naravne sadne sokove, vode brez dodanega sladkorja ali sladil in vode z dodanimi aromami in brez dodanega sladkorja ali sladil v veljavi ostaja znižana stopnja DDV-ja. "Ta ukrep namreč ni namenjen pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov, ampak z njim podpiramo doseganje ciljev na področju javnega zdravja," so sporočili z vlade.

Novele zakona o trošarinah, ki prilagaja obdavčitev alkohola in prinaša spremembe za male proizvajalce piva, pa vlada ni obravnavala, to bo po napovedi Ukoma storila na eni od prihodnjih sej.

Gospodarstvo s predlogi nezadovoljno

Predloge sprememb so v gospodarstvu sprejeli z neodobravanjem. Kot so opozorili v gospodarskih interesnih združenjih, je sveženj predlogov nesistemski, necelovit in nedomišljen.

"Ministrstvo za finance je pripravilo prvi paket davčnih sprememb, katerega cilj naj bi bilo izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje inovacij. Tega v predlaganih spremembah ne vidimo," so v imenu Gospodarskega kroga, ki združuje gospodarske in kmetijske organizacije in združenja, sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Če želi država na področju davkov resnično pomagati gospodarstvu, naj mu prisluhne, so pozvali. "S ponujenimi 'obliži' se ne zdravi padec slovenske konkurenčnosti," so dodali.

Nenaklonjen spremembam je bil tudi gospodarski minister Matjaž Han, ki je v sredo dejal, da imajo na ministrstvu na predlog kar nekaj pripomb, a o njih ni želel govoriti širši javnosti, saj da želi to razrešiti znotraj vlade in koalicije.

Kot enega glavnih zadržkov je navedel sam postopek sprejemanja davčnih sprememb. "Na koncu bi bilo dobro, da davčno zakonodajo Ekonomsko-socialni svet pregleda še enkrat, čeprav vem, da je bil vpet v izhodišča," je odgovoril na vprašanje STA-ja.